To je ob robu zasedanja notranjih ministrov EU-ja v Bruslju včeraj povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga.

Na vprašanje, ali bodo na meji preverjali tudi potne liste, denimo, nemških upokojencev na avtobusih, je odgovoril: "Od 7. aprila se bo v skladu s tem izvajal nadzor na šengenski meji. Vsak potnik bo preverjen," je poročal Radio Slovenija.

Voditelji članic Unije so sicer decembra v sklepih poudarili, da je treba pri izvajanju sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih mejah EU-ja upoštevati specifični položaj nekaterih članic Unije.

Slovenski premier Miro Cerar je takrat dejal, da je to še zlasti pomembno v turistični sezoni, ko je prehod skozi Slovenijo in sosednje države izjemno velik, in da bodo takrat presodili, ali so potrebni kakšni posebni pristopi.

A za zdaj Slovenija ne razmišlja o tem, da bi zaprosila za izjemo, je povedal državni sekretar. Slovenija bo sistematični nadzor izvajala, je poudaril.

Velikonočni in prvomajski kaos pred Karavankami?
Nadaljeval se bo tudi nadzor na notranjih šengenskih mejah, tudi na slovensko-avstrijski meji. Avstrijske oblasti naj bi sicer med bližajočimi se prazniki olajšale prehod meje na Karavankah - za zmanjšanje zastojev naj bi uvedli tretji pas, je pojasnil Špenga.

Slovenija sicer neprenehoma opozarja na to, da ta nadzor ni potreben, saj je nezakonitih prehodov meje iz Slovenije proti Avstriji izjemno malo. V zadnjih treh tednih sta bila le dva.

Na južni, zeleni meji pa je bilo kar 142-odstotno povečanje nezakonitih migracij, predvsem na območju policijskih uprav Koper in Novo mesto, je povedal Špenga. Ti prebežniki večinoma prihajajo iz Hrvaške in tja jih tudi vračajo, je dodal.

Za turistično sezono izjeme niso predvidene
Robert More s sektorja mejne policije je pojasnil, da izjeme pri nadzoru meje niso predvidene, tudi v času turistične sezone ne, se bodo pa trudili z različnimi ukrepi vplivati na to, da bi ublažili gnečo in dolžino kolon. Vsak potnik, ki prestopi zunanjo mejo šengenskega območja, bo moral skozi preverbo dokumentov v podatkovni bazi, je potrdil.

"Vsak bo deležen te preveritve v podatkovnih bazah in če bo s potovalnimi dokumenti vse v redu, bo nadaljeval pot," je nadaljeval More. Do zdaj se je v skladu z zakonikom o šengenskih mejah ta nadzor sistematično izvajal le za državljane tretjih držav, po novem pa bodo dokumente preverili tudi pri državljanih EU-ja in njihovih družinskih članih, je še pojasnil.

Vsem, ki bodo potovali prek zunanjih meja, policija svetuje, da se ustrezno pripravijo na prečkanje meje in predhodno preverijo, ali imajo veljavne potovalne dokumente. V času poletne turistične sezone pa bodo stalno spremljali tokove potnikov in pravočasno obveščali o zastojih na mejnih prehodih ter potnike preusmerjali na druge manj obremenjene prehode.

Cilj nadzora lov na teroriste
Cilj sistematičnega nadzora je po Moretovih besedah predvsem odkrivanje ponarejenih oziroma prenarejenih dokumentov potnikov, ki prestopajo mejo, velik delež pa gre tudi na račun odkrivanja t. i. tujih borcev, torej državljanov EU-ja, ki sodelujejo v oboroženih spopadih na Bližnjem vzhodu in okolici. Obstajajo namreč določene baze podatkov, kjer so te osebe zapisane s kakšnim zaznamkom, oziroma določene države tudi razveljavljajo njihove potovalne dokumente.

Letos sicer slovenska policija opaža povečanje nezakonitih prehodov na zunanji meji, predvsem na območjih policijskih uprav Novo mesto in Koper, deloma tudi preostalih policijskih uprav. Po navedbah Moreta so letos zaznali okoli 140 primerov, in sicer predvsem državljanov Afganistana, Kosova, Albanije in Alžirije.

Strožji režim naj ne bi vplival na Hrvaško
Na Hrvaškem se za zdaj sicer nič kaj ne vznemirjajo zaradi uvedbe strožjega nadzora šengenske meje. Računajo na decembrski dogovor iz Bruslja, ko je premierju Andreju Plenkoviću uspelo v sklepe uvrstiti predlog o posebnem statusu Hrvaške, ki še ni v šengenskem sistemu in naj bi s Slovenijo ohranila enak režim na meji kot do zdaj, je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard.

Za pojasnilo, kako naj bi bil videti ta poseben status Hrvaške, potem ko bodo članice šengenskega območja začele izvajati strožji nadzor svojih zunanjih meja, smo zaprosili na hrvaškem notranjem ministrstvu, a odgovora za zdaj še nismo prejeli.

Spomnimo, da se je hrvaški premier Plenković decembra lani, ko se je v Bruslju udeležil sestanka predsednikov držav in vlad Evropske unije, v Zagreb vrnil z zagotovili, da nov, strožji režim na meji ne bo negativno vplival na Hrvaško. Kot je pojasnil, naj bi to pomenilo, da bosta Slovenija in Hrvaška na svoji skupni meji ohranili enkraten mejni nadzor, kot ga izvajata zdaj. V primeru, da bi Hrvaška ponovno morala uvesti ločen mejni nadzor, pa bi to zanjo pomenilo ne le velike gneče na meji, temveč tudi dodatne stroške. In kot državi kandidatki za šengen, ji tega za zdaj ne bo treba uvesti.

Sistematično preverjanje prav vsakega potnika bo v turistični sezoni, ko slovensko-hrvaško mejo prestopa več deset tisoč vozil, zagotovo pomenilo velike zastoje, na to na Hrvaškem opozarja le predsednica države Grabar Kitarovićeva. Po naših informacijah sestankov med Slovenijo in Hrvaško na operativni ravni o tej temi za zdaj še ni bilo.