Priljubljeni sirski brivec Ahmad se je v slabih dveh letih naučil slovenskega jezika, sodeloval je pri projektih ministrstva za kulturo, drugim beguncem pomaga pri vključevanju v družbo, zanje je organiziral socialno pomoč ... Pod črto, v našo državo se je zelo dobro vključil, a v boju z našo birokracijo je skoraj izgubil, je za TV Slovenija poročala Nina Mrzlikar.

Jutri bi se moral vrniti na Hrvaško, v državo, v kateri so mu prvič odvzeli prstne odtise, je sklenilo naše notranje ministrstvo. Vztrajajo namreč, da so okoliščine jasne in da je Hrvaška prevzela pristojnost, zato ni ovir za izvedbo njegove predaje.

Cerar pozval k začasni ustavitvi izgona
Premier Miro Cerar očitno meni nasprotno, saj je od notranjega ministrstva zahteval poročilo o tej zadevi. "Vsekakor ne bom dovolil deportacije, policija ima diskrecijo, da lahko nekaj dni počaka," je dejal za Televizijo Slovenija.

Kot je po poročanju STA-ja povedal na novinarski konferenci po pogovoru z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom, je v zvezi s primerom sirskega begunca že pred dnevi od notranjega ministrstva zahteval dodatno poročilo in predvsem mnenje, ali ima ministrstvo oz. vlada diskrecijsko pravico oz. pravico do prostega preudarka tudi glede te deportacije.

"Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo, ob tem ko so izpolnjeni pogoji, da ga deportirajo v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače, ali pa denimo vlada," je dejal Cerar. Dodal je, da je od ministrstva dobil ustrezna zagotovila, da se bo njegov poziv k prekinitvi deportacije upošteval, dokler se dilema ne razčisti. Za to naj bi bilo po Cerarjevih pričakovanjih potrebnih "nekaj dni".

"Dobil sem zagotovila, da bo moj poziv upoštevan, da se nič ne zgodi, dokler se ne razčistijo pravni in politični vidiki, kajti želeli bi posamezniku, ki se je tukaj vključil v našo družbo, omogočiti, da tu tudi ostane, moramo pa seveda tudi spoštovati pravni red," je dejal.

"Če je možno, da se ta diskrecija uporabi, se bom zavzel za to, da vsi pristojni organi to diskrecijo uporabijo. Ne morem jim dati direktnega navodila, pričakujem pa, da bodo seveda potem upoštevali družbene razmere, tudi zahteve ljudi ipd.," je še dodal premier.

"K temu vprašanju moramo pristopiti trezno. Na eni strani si vsi verjetno želimo imeti take pozitivne prakse integracije in pomagati takšnim ljudem. Po drugi strani pa moramo seveda spoštovati tudi pravni red, za katerega smo se sami še posebej zavzemali v času migrantske krize, ki je pač takšen, da preprečuje iregularne, ilegalne in podobne migracije," je še pojasnil dilemo glede primera sirskega begunca.

Brglez: Sodišče pustilo možnost odločanja nacionalnim oblastem
Pozivu k ustavitvi deportacije se je pridružil tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez. "Zavedam se, da je Sodišče EU-ja potrdilo pristojnost Hrvaške nad njegovim primerom, sočasno pa se zavedam, da je sodišče pustilo možnost odločanja nacionalnim oblastem, ko je poudarilo pomen solidarnosti in odgovornosti pri vračanju beguncev v državo vstopa," je sporočil Brglez.

Sam meni, da ima Slovenija v skladu z določili tako ustave kot Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi dublinske uredbe možnost, "da v določenih primerih naredi izjemo". Zato je pozval pristojne na ministrstvu, da to pravico do izjeme naredijo v primeru Šami.

Na nogah tudi poslanci
S pozivi notranjemu ministrstvu, naj ustavi izročitev Sirca Hrvaški, so se popoldne oglasili tudi poslanci koalicije in Levice. Poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS), Miha Kordiš (Levica) in Jasna Murgel (SMC) so pozvali ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), naj v okviru svojih pristojnosti ustavi za torek načrtovani postopek deportacije sirskega begunca.

Škoberne je priznal, da je za danes sklicana izjava za medije eden zadnjih pozivov k razumu in humanosti. Vsi poslanci so se strinjali, da je Šami eden najboljših primerov integracije v slovensko družbo. Ob tem so navedli njegove uspehe, med drugim se je v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.

"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če mi želimo pravično državo, se to ne sme dogajati," je v današnji izjavi za medije dodal Škoberne.

Pozivu, naj pristojni organi ponovno preučijo njegov primer, so se po besedah Murglove pridružili tudi poslanci SMC-ja. "Ob tem želim izpostaviti, da je ravno ta primer in podobni priložnost, da razmislimo o naši integracijski politiki," je dejala poslanka Jasna Murgel in dodala, da je treba narediti več za integracijo.

"Pametna politika skupnost gradi, ne razbija"
Vilfan je navedel eno od možnih rešitev. Po njegovem mnenju je ena od možnosti, da bi Šamiju podelili državljanstvo po dopolnjenem zakonu o državljanstvu. Dopolnitev zakona omogoča, da se državljanstvo odobri tudi ljudem, ki s svojim delom koristijo državi, ne da bi prej v Sloveniji živeli najmanj leto dni ali imeli urejen status tujca. Dodal je, da odločitev ni v njegovi pristojnosti, niti da ne trdi, da je Šami primeren, vendar je izrazil upanje v takšno rešitev.

Kordiš je bil medtem predvsem kritičen do vlade, čeprav je izrazil zadovoljstvo, da so proti deportaciji tudi koalicijske stranke. "Pametna politika skupnost gradi, je ne razbija, siromaši in preganja," je dejal. Ob tem je pripomnil, da je Šami postal del skupnosti in da ga želi oblast "hitro in po tihoma" deportirati.

Poslanci so še pojasnili, da se mora Šami v torek ob 5.45 zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani, kjer ga bodo nato predali hrvaškim oblastem. Če MNZ ne bo preklical deportacije, nameravajo omenjeni poslanci v torek pospremiti Šamija do azilnega doma.

Škoberne je na novinarsko vprašanje, ali je možna ustavitev deportacije, dejal, da je Slovenija suverena država in da ima možnost, da se tako odloči, Hrvaški pa "lahko pošlje zahvalno pismo, ker je bila pripravljena sodelovati".

Sodišče EU-ja je poleti odločilo, da je Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Slovenija tako lahko preda Šamija hrvaškim oblastem, ni pa to nujno, je pojasnil Vilfan.

"Politika, ki ne vidi človeka"
Oglasili so se tudi iz urada predsednika republike in pojasnili, da so že dvakrat, nazadnje ta mesec na notranje ministrstvo, poslali pismi prošnje državljanov, ki skušajo pomagati Šamiju, da bi ostal v Sloveniji. Pozvali so jih, naj vsebino skrbno preučijo, in to v največji možni meri upoštevajo v postopku podelitve mednarodne zaščite, a odgovora ministrstva do danes niso prejeli.

Tudi Organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) Slovenija je bila danes kritična do načrtovane deportacije. "V Sloveniji zagotavljamo mednarodno zaščito majhnemu številu begunk in beguncev in nikakor ne prevzemamo svojega pravičnega deleža skrbi za svetovne begunce. Politika, ki se ob tem dejstvu skuša znebiti enega človeka, ki je pobegnil pred vojno, pri nas zaprosil za zaščito, se naučil jezika ter se vključil v tukajšnjo skupnost, je politika, ki ne vidi človeka," so sporočili.

Za torek je v Ljubljani sklicana novinarska konferenca nevladnikov, na kateri bodo predvidoma predstavili Šamija in poziv notranjemu ministrstvu, naj prevzame odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ki ga je doslej po navedbah AI Slovenija podpisalo več kot 500 Slovencev.

23. avgusta začel veljati šestmesečni rok za predajo
MNZ je danes sporočil, da so 30. oktobra sprejeli sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo v zadevi Ahmeda Šamija ta zavržena. Za ministrstvo je tako zadeva končana in ni več zadržkov, da bi Šamija po dublinski uredbi predali hrvaškim oblastem.

Šami je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU-ja je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU-ja in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča (23. avgusta) pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.