"Zaradi časa, ki je minil od nezakonitega vstopa migrantov na ozemlje držav članic EU-ja, ni bojazni, da bi odločitev sodišča povzročila vračanje bistvenega števila ljudi, ki so od septembra 2015 do aprila lani šle čez Hrvaško," je dejal hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in napovedal, da se bodo vlada ter pristojni ministrstvi za zunanje in notranje zadeve pozneje odzvali na razsodbo, potem ko jo bodo podrobno proučili.

Plenković je ob tem poudaril, da so napačne razlage, da je bila sodba sprejeta proti Hrvaški, ker Hrvaška ni bila stranka v postopku, temveč je sodišče EU-ja odločalo na pobudo slovenskega in avstrijskega pravosodja.

Na Sodišče EU-ja sta se obrnila vrhovno sodišče Slovenije in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašala, ali je treba vstop teh ljudi šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Avstrijsko sodišče je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma te države članice.

Begunska pot kot odgovor na izredne okoliščine
Plenković je povedal, da je bila med veliko begunsko-migrantsko krizo v letih 2015 in 2016 dogovorjena vzhodnosredozemska ali zahodnobalkanska begunska smer, ki je bila odgovor na izredne okoliščine, ki so "v praksi okrnile izvajanje dublinske uredbe". Na to pa so takrat opozarjale številne ustanove in države članice EU-ja. "Na temelju humanitarnih razlogov so številne države članice takrat prevzele odgovornost za obravnavanje zahtev za mednarodno zaščito," je dejal Plenković.

Dodal je, da o tem govori tudi sodišče EU-ja, ko je navedlo možnost, da članice uporabijo klavzulo suverenosti, ki jim omogoča obravnavanje zahtev za mednarodno zaščito, tudi če glede na uredbo Dublin III niso odgovorne za takšno obravnavo. "Lahko rečemo, da je takšen pristop prevladoval lani", je še dejal hrvaški premier in dejal, da razsodba sodišča EU-ja ne bo spremenila dosedanje prakse in tudi ne postopkov, ki jih bo izvajala Hrvaška v skladu z evropsko in mednarodno zakonodajo.

Malo nerešenih zadev v Avstriji
Avstrijske notranje ministrstvo je v odzivu pritrdilo Plenkovićevi oceni, saj so sporočili, da je iz obdobja med septembrom 2015 in marcem 2016 ostalo samo še nekaj nerešenih zadev.