Med tisočerimi begunci, ki so tisti dan upali, da bodo prečkali mejo, je bila tudi Nura Arkavazi, 20-letna iraška Kurdinja, ki je v Evropo bežala s svojo družino - starši, bratom in sestro. Arkavazijevi so svoj dom v Dijali, z nasiljem prežeti vzhodni iraški pokrajini, zapustili na začetku leta 2016, nato pa začeli mučno pot na zahod prek Turčije, grškega otoka Lezbos, od tam pa v Makedonijo.

Ko so na meji čakali, da izvedo, ali lahko prečkajo mejo s Srbijo, je Nura spoznala Dodevskega, ki je, kot pravi, v njenih očeh videl nekaj posebnega. "To je bila usoda," je dejal za BBC.

Ko se je par spoznal, je bila usoda beguncev v Makedoniji nejasna, saj so balkanske države vse bolj zapirale svoja vrata prebežnikom. "Imela sem preproste sanje, da bi s svojo družino živela v Nemčiji," je povedala Arkavazijeva za AFP. Iračanka govori kar šest jezikov in ko je v precej slabem zdravstvenem stanju prišla na mejo, so jo usmerili k Dodevskemu, ker je kot eden redkih govoril angleško. "Prvič, ko sem prečkala mejo, sem imela zelo visoko vročino in sem večkrat padla. Bobi je nemudoma poklical Rdeči križ, da me rešijo," pa je povedala za BBC.

"Nekaj v njenih očeh ..."
Dodevski je skušal ostati profesionalen, a ena izmed njegovih kolegic je hitro opazila znake Kupidove puščice, priznava. Kot se spominja Arkavazijeva, je Bobijeva sodelavka okrcala njegovo pomanjkanje zbranosti in mu dejala: "Oh, mislim, da si zaljubljen in ti je nekdo tu na meji zmešal pamet!" "Po tem sem govorila z njim in začutila, kot da bi me nekaj presvetlilo. Želela sem si še govoriti z njim," se spominja.

Dodevski pa: "Videvam veliko, veliko deklet - morda nekatere tudi lepše od Nure. A v Nurinih očeh sem videl nekaj posebnega in sem si rekel, da je to to in da jo moram vzeti za svojo ženo!"

Ko je Nura okrevala, je začela pomagati lokalnemu Rdečemu križu. Preostali begunci v začasnem begunskem taborišču Tabanovce so čakali samo na novice o svojem statusu, a ob robu tega sta se Nura in Bobi po tiho zbliževala. On je peljal njo in njeno mamo na bližnje tržnice, da sta si nakupili oblek in hrane, njo pa je očaralo, kako se je, v nasprotju s svojimi resnejšimi sodelavci, sproščeno igral z begunskimi otroki.

Pričakujeta prvega otroka
In nekega dne aprila, ko je par odšel na večerjo v eno izmed bližnjih restavracij, je on sklenil, da Nuro vpraša za roko. Kot se spominja ona, je bil vidno živčen - tresel se je in pil veliko vode. "Rekla sem mu, ne, šališ se, ampak je kake desetkrat ponovil, ali bi se poročila z njim," razlaga Iračanka, ki je nazadnje privolila v to, da postane gospa Dodevski.

Par - ona je kurdska muslimanka, on pa pravoslavec - se je poročil v severnem makedonskem mestu Kumanovo, na svatbo pa je prišlo 120 gostov vseh veroizpovedi, vključno z njenimi kolegi iz Rdečega križa. In čeprav je njena družina uspešno prišla v Nemčijo, je Nura nazadnje ostala v Makedoniji s svojim možem in njegovimi tremi otroki, petčlanska družina pa živi v Kumanovem. Kmalu se jim bo pridružil še šesti član, saj je Nura v petem mesecu nosečnosti.