Muižnieks je na predavanju, ki ga je pripravil mednarodni forum ljubljanske pravne fakultete, spregovoril o trenutnih izzivih Evrope na področju človekovih pravic. Poudaril je, da države, namesto da bi varovale človekove pravice zaostrujejo zakonodajo, otežujejo integracijo prebežnikov in se poskušajo "narediti manj privlačne za migrante".

Prav tako je ocenil, da je evropska politika odpovedala pri soočanju s prebežniško krizo. Njen temelj je namreč še vedno dublinska uredba, njeno izvajanje pa je po njegovih besedah utvara. Že leta 2015 je Muižnieks ocenil, da bodo države zaradi prebežniškega vala na mejah postavile ograje, veliko prebežnikov pa bo obtičalo v Grčiji, Turčiji in Italiji. "To se je tudi zgodilo," je dodal.

Spremembe mednarodnih konvencij bi bile korak nazaj
Opozoril je, da je v več državah, tudi v Sloveniji, slišati pozive k spremembi mednarodnih konvencij, kar bi bil po njegovi oceni velik korak nazaj. "Ljudje se ne zavedajo, da alternativa zdajšnjemu sistemu ni boljši sistem, ampak kaos," je poudaril.

Rešitev po njegovem mnenju ni v tem, da se napada sistem, mednarodne konvencije in sodišča, ampak v tem, da "vzamemo človekove pravice v svoje roke in rečemo, da pripadajo nam".

Muižnieks je še vedno kritičen do sprejema novele zakona o tujcih v Sloveniji, ker nasprotuje mednarodnim obveznostim države. "Vaši politiki vedo, da rešitve niso v skladu z mednarodnimi obveznostmi," je povedal, glede vladnih argumentov, da bi Slovenija lahko postala "hotspot", pa je povedal, da prvič sliši besedi "hotspot" in Slovenija v istem stavku.

Slovenijo je sicer pohvalil, ker namerava v okviru premestitvene sheme sprejeti 567 prebežnikov, a pri tem pogreša boljši sistem njihove integracije.