Podatki veljajo za prvih osem mesecev letošnjega leta, v tem času je bilo v omenjenih državah vloženih 295.075 prošenj za azil, sporoča Evropski azilni podporni urad (Easo).

Da je ta bistveno nižja številka predvsem posledica zmanjšane mobilnosti in strogih protikoronskih ukrepov, nakazuje dejstvo, da se je število prošenj za azil junija in julija – potem ko so evropske države odpravile ali vsaj omilile velik del omejitev – znova občutno povečalo.

Avgusta je nato v primerjavi z julijem število prošenj znova padlo za sedem odstotkov – na približno 40.000, a to je še vedno za skoraj 40 odstotkov manj kot januarja, ko so jih našteli več kot 65.000.

Sorodna novica Nina Gregori izbrana za izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada

Med prosilci za azil še naprej prednjačijo Sirci in Afganistanci, pa tudi Venezuelci in Kolumbijci, kar po navedbah Easa nakazuje, da ti prosilci v Evropsko unijo niso prišli na novo.

Avgusta je bilo pozitivno rešenih 26 odstotkov prošenj za azil, julija 23 odstotkov. V obdobju od januarja do konca avgusta letos je bil azil odobren 31 odstotkom prosilcev.

V Easu še dodajajo, da so kakršne koli napovedi zaradi trenutne zdravstvene situacije zelo negotove. A glede na ponovno zaostrovanje pandemije in posledično sprejemanje dodatnih protikoronskih ukrepov v nekaterih evropskih državah ter glede na še vedno trajajoče omejitve potovanj znotraj EU-ja predvidevajo, da bo število prosilcev za azil vsaj še nekaj časa ostalo relativno nizko.