Ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ki predstavlja temelje nastanka EU-ja, je papež Frančišek v Vatikanu v petek sprejel voditelje 27 članic Unije in njenih osrednjih institucij. Avdience pri papežu se je udeležil tudi premier Miro Cerar s partnerico Mojco Stropnik.
Vsako telo, ki izgubi smer poti in pogled naprej, na koncu tvega smrt, je papež ponazoril tveganje, s katerim se spopada Unija, če ne bo znova našla vere v začetne ideale očetov evropskega projekta, med katerimi je v prvi vrsti poudaril solidarnost. Solidarnost je najučinkovitejši protistrup za populizem, je poudaril.

Pozval je tudi k "novemu evropskemu humanizmu". Evropa lahko namreč po njegovih besedah najde upanje le, če postavi človeka in njegovo dostojanstvo v ospredje ter vlaga v razvoj, delovna mesta in dostojne življenjske razmere za vse. EU ne sme biti le skupek pravil, je opozoril.

Poleg papeža sta imela v Vatikanu slavnostna nagovora tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani in italijanski premier Paolo Gentiloni.
Človek je temeljna vrednota EU-ja, pa je v komentarju nagovora papeža Frančiška dejal Cerar. "Ne bomo imeli miru in demokracije ter pravne in socialne države, če ne bomo izhajali iz človeka kot vrednote, iz njegovega dostojanstva," je izpostavil premier.

Enotni v neenotnosti
Evropski voditelji bodo v soboto ob 60. rojstnem dnevu Unije v italijanski prestolnici sprejeli izjavo, ki se v luči naraščajočega evroskepticizma osredotoča na enotnost, a se je tudi pri tem zataknilo. Sporočilo sta z raznimi zahtevami in grožnjami postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki pa sta zdaj po neuradnih informacijah izjavo pripravljeni podpreti.

Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Njen duh pa po navedbah evropskih virov najbolje ponazarjajo sklepne besede, ki so ostale nespremenjene od prvega do zadnjega osnutka: "Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost."

Spremenile pa so se besede, ki se nanašajo na enotnost. Sprva je pisalo, da je "enotnost nujnost, ne možnost", a naj bi voditelji na koncu zapisali, da je "enotnost tako nujnost kot naša svobodna izbira".

Evropa več hitrosti
V izjavi bodo voditelji predvidoma poudarili pomen miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava na stari celini v preteklih 60 letih, na zahtevo Grčije pa tudi, da Unija ni le velika gospodarska sila, temveč se ponaša tudi z neprimerljivo ravnjo socialne zaščite.

Sedemindvajseterica naj bi v rimski izjavi, v kateri ločitev od Velike Britanije predvidoma ne bo izrecno omenjena, zapisala tudi, da se spopada z izzivi brez primere, med katerimi so regionalni konflikti, terorizem, migracijski pritiski, protekcionizem ter socialne in gospodarske neenakosti.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo Unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Pričakuje se zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti "delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri". Ob tem naj bi zatrdile, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želeli pridružiti pozneje.