Kot sta na novinarski konferenci po koncu konference predsednikov parlamentov držav članic EU-ja povedala gostitelja, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, so udeleženci pohvalili organizacijo konference in tudi pogum, da je odprla vprašanja, ki morda predstavljajo nevralgične točke za posamezne države članice ali za kandidatke za članstvo v EU-ju.

"Uspelo nam je dobiti skupno stališče vseh držav. Začeli smo z dokaj različnimi pogledi, končali pa s kompromisnim stališčem, ki je po najinem mnenju in mnenju drugih, ki so glasovali, pravzaprav v interesu vseh članic EU-ja," je povedal Kovšca. Kot je pojasnil Zorčič, so se dogovorili, da bodo skupaj dejavno pomagali državam, ki si želijo članstva, in jim kazali pot, ki pa nima bližnjic.

"Veliko smo govorili o tem, ali lahko EU v posameznih posebnih pogojih omili merila za vstop ali spremeni način pristopa. Izkristaliziralo se je skupno stališče, da prav vse države, ki želijo vstopiti v EU, morajo dosegati minimum standardov, ki jih EU za svoje članstvo predpisuje," je povedal Kovšca.

Sorodna novica Janša in Metsola se strinjata, da mora EU ostati enoten v odzivu na rusko agresijo

Članstvo v EU-ju je še vedno vrednota

So pa ob tem, kot je pojasnil, načeli temo, kako pomagati kandidatkam za članstvo, da bodo čim hitreje izpolnjevale pogoje za vstop. Eno je le postaviti pogoje in čakati, da jih kandidatke izpolnijo, drugo pa je pomagati, da jih izpolnijo čim prej, je poudaril Kovšca. Pokazalo se je, da je članstvo v EU-ju še vedno koncipirano kot vrednota in da države, ki si želijo članstva, ostajajo pri stališču, da se jim izplača potruditi in doseči članstvo.

Kot je pojasnil Zorčič, je bilo pri usklajevanju sklepov konference mogoče zaznati razliko med starejšimi in novejšimi članicami EU-ja, ki ukrajinsko krizo dojemajo in doživljajo nekoliko drugače. Nekatere so bolj prizadete zaradi beguncev, počutijo se tudi bolj ogroženo, ker mejijo na vojno območje. Zato so želele, da bi bila sporočila, ki jih predsedniki parlamentov EU-ja pošiljajo v svet, močnejša in odločnejša.

Starejše članice, ki imajo svoje izkušnje z delovanjem Unije, pa si želijo bolj premišljen ali dvakrat premišljen pristop, je povedal Zorčič. Na koncu so, kot je poudaril, našli kompromisno besedilo in sklepe soglasno sprejeli.

Stefančuk govoril prek videopovezave

Posebej so obravnavali tudi vprašanje vojne v Ukrajini, prek videopovezave pa jih je nagovoril predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk in se jim zahvalil za pozitiven odnos do ukrajinskega boja za svobodo.

"Menim, da smo s tem nekako poslali v svet zelo jasno sporočilo, da EU s svojimi vrednotami nikoli ni bil na strani agresorja in da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se agresija v mednarodnih odnosih v prihodnje izključi," je poudaril Kovšca.

Konferenca na Brdu je podčrtala vlogo parlamentov v kriznih razmerah in pomen evropske širitvene politike za zagotavljanje stabilnosti, blaginje ter miru na evropskih tleh in širše. Poleg držav članic EU-ja so predstavnike svojih parlamentov poslale tudi nekatere druge evropske države. Kot je poudaril Zorčič, sta bila interes in udeležba zelo velika.

Druga dvostranska srečanja

Ob robu konference je Zorčič v ponedeljek in danes opravil tudi več ločenih pogovorov. S predsednikom hrvaškega sabora Gordanom Jandrokovićem sta se strinjala glede širitve EU-ja na države Zahodnega Balkana. Spregovorila sta tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, pri čemer sta, kot so sporočili iz DZ-ja, delila mnenje, da je prihodnost BiH-a v EU-ju.

Zorčič je sprejel tudi predsednico španskega kongresa poslancev Meritxell Batet Lamana, s katero sta poudarila, da imata Španija in Slovenija veliko neizkoriščenih možnosti sodelovanja, ki so med epidemijo zastale. Zorčič in predsednik italijanske poslanske zbornice Roberto Fico pa sta se strinjala, da Evropa potrebuje močnejšo zunanjo, varnostno in obrambno politiko.