Čeprav Evropa in svet prehajata iz krize v krizo, v gospodarstvu verjamejo, da obzorje ostaja svetlo, je bilo slišati na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju. Ob tem so se vrstili pozivi k ambicioznosti, agilnosti, podjetnosti na vseh področjih družbe in predvsem povezovanju in sodelovanju znotraj gospodarstva in z drugimi družbenimi sferami. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so za tradicionalni dogodek slovenskega gospodarstva skupaj s 130 vodilnimi predstavniki slovenskih podjetij za tlakovanje nadaljnjega razvoja pripravili dokument Horizonti prihodnosti s cilji in konkretnimi ukrepi.

Najpomembnejši cilji in ukrepi v dokumentu, ki je začel nastajati avgusta lani in se bo dopolnjeval, prilagajal in nadgrajeval glede na razvoj razmer, so strnjeni v štirih področjih – zeleni prehod in digitalizacija, povezljivost na vseh področjih, reindustrializacija in vloga države ter finančnega sistema. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je ob tem izrazil optimizem nad uresničitvijo zastavljenih ciljev. Poudaril je, da se je svet po pandemiji covida-19 spremenil, dodaten izziv pa je prinesla rusko-ukrajinska vojna.

To je poudaril tudi premier Janez Janša in pojasnil, da je od tega, kako se bo razpletel zadnji izziv v naši vzhodni soseščini, v veliki meri odvisno, kdaj se bodo razmere za gospodarjenje bolj ali manj normalizirale. "A v zadnjih dveh letih ste dokazali, da znate tudi v kriznih razmerah," je dodal premier in se zahvalil gospodarstvu, da so skupaj obvladali izziv pandemije. Janša je ob tem poudaril, da je realna rast lani nadoknadila padec iz 2020, ustvarjene pa so bile razmere, da rastemo, kot kažejo podatki za prve mesece letošnjega leta, kljub cenovnim primežem, ko gre za energetiko, energetske vire in surovine.

Po oceni premierja Janše predlogi gospodarstvenikov kažejo na samozavest slovenskega gospodarstva. Med drugim se je dotaknil zelenega prehoda in poudaril, da je treba nadaljevati po začrtani poti, a pametno. Po njegovih besedah se lahko odpovemo obstoječim energetskim virom v trenutku, ko zgradimo nove. "Če bomo delali odpoved na zalogo, bo to vplivalo na stanje, na podlagi katerega tudi zeleni prehod lahko postaja neka zelo oddaljena prihodnost," je ocenil.

Šimonka: Le tehnološki napredek gospodarstva ohranja našo konkurenčnost

Na obetavne gospodarske podatke v lanskem letu je spomnil tudi Šimonka, pozdravil je nekatere že sprejete ukrepe, poudaril pa tudi tiste, ki jih je še treba izvesti. Tako je denimo izpostavil nujnost sprejema razvojne kapice in več sredstev za raziskave in razvoj. "Horizonti prihodnosti so strateški dokument, ki predstavlja poziv odločevalcem, česa si ne le želi, temveč kaj potrebuje in zahteva slovensko gospodarstvo," je poudaril Šimonka.

Po njegovih besedah gospodarstvo stavi na zeleni prehod, digitalizacijo in avtomatizacijo, e-mobilnost ipd. "Le tehnološki napredek gospodarstva ohranja našo konkurenčnost, zato smo med ključne pogoje razvojnega preboja uvrstili izobraževanje kadrov, višja vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog," je naštel predsednik zbornice. Izzivi, s katerimi se spoprijemamo, po besedah Šimonke od slovenskega gospodarstva zahtevajo drzne odgovore, ki morajo biti skrbno premišljeni in učinkoviti. "Ne gre le za razvoj, gre za preboj, ki ga nujno potrebujemo," je poudaril in dodal: "Vrh gospodarstva je pravo mesto, da skupaj zastavimo pot v uspešno prihodnost."

Cantarutti: Čas je za nov družbenoekonomski okvir

Dokument z več kot 150 ukrepi, ki po besedah generalnega direktorja GZS-ja Aleša Cantaruttija slonijo na konkretnih pravnih podlagah in poteh do njihove uresničitve, bo služil tudi kot orodje za kontinuirano spremljanje ekonomskih politik prihodnjih vlad in njihovo dopolnjevanje ter za sledenje izvrševanja zastavljenih ciljev. Po 30 letih samostojne države je po mnenju Cantaruttija čas za nov družbenoekonomski okvir. Treba ga je razširiti z gospodarskih in socialnih vidikov še na okoljske. Slovenija mora postati socialno-ekološko-tržno gospodarstvo, so prepričani v GZS-ju.

Kot je dodal predsednik GZS-ja Šimonka, gospodarstveniki verjamejo, da bo obzorje za slovensko gospodarstvo ostalo svetlo, optimizem pa je upravičen, če bodo lahko uresničili cilje, ki so si jih zastavili v dokumentu, s katerim želijo Slovenijo uvrstiti med najbolj konkurenčna gospodarstva.

Počivalšek: Slovenija je močna toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je gospodarstvu zahvalil, da se je v času koronske krize zelo dobro odzvalo in ob podpori države – ta bo od 2020 do konca tega leta gospodarstvu namenila skoraj dve milijardi evrov povratnih in nepovratnih sredstev – poskrbelo za ohranitev razvojnega potenciala. Država je po njegovih besedah že prisluhnila nekaterim predlogom iz Horizontov prihodnosti, vlada pa bo dokument proučila in ga v največji mogoči meri upoštevala pri nadaljnjem delovanju. "Slovenija je bila, je in bo močna samo toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo," je sklenil.

Vrha slovenskega gospodarstva so se poleg premierja Janše in gospodarskega ministra Počivalška udeležili tudi ministri za obrambo, delo, izobraževanje in zdravje Matej Tonin, Janez Cigler Kralj, Simona Kustec ter Janez Poklukar, pa tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Iz vrst gospodarstvenikov pozivi k sodelovanju in uvajanju novih tehnologij

Prvi mož Taluma Marko Drobnič je na gospodarskem vrhu povedal, da ni smisel vsakih nekaj let pisati novih strategij in akcijskih načrtov, ampak ambiciozno udejanjati obstoječe. Prav tako si v gospodarstvu in širše v družbi ne bi smeli metati polen pod noge, ampak bi morali znati izkoristiti svojo majhnost in okretnost kot konkurenčno prednost. Dober primer tega vidi v odzivu na koronski šok leta 2020. Pogoj za to je sodelovanje in skladnost ukrepanja.

Še večji poudarek sodelovanju in povezovanju je dal glavni direktor skupine Hidria Iztok Seljak. Kot pravi, ne smemo imeti za uspeh, da smo v koronski krizi obstali, ampak moramo ciljati višje. Dolgoročno uspešna so po njegovih besedah tista okolja, kjer znajo stopiti skupaj, opredeliti cilje in jih uresničevati v dobro vseh. "Če ni tako, ta prostor zasedejo ozki interesi," je dodal. Kot pozitiven primer je navedel povezovanje v avtomobilski industriji pri razvoju rešitev za zeleno in trajnostno mobilnost. Slovenski avtomobilski sektor želi biti prvi v Evropi in na svetu pri visoko učinkovitih elektromotorjih, baterijah in ekstralahkih materialih. "Imamo kompetence za to," zagotavlja.

Direktor zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS-ju Marjan Rihar je poudaril, da je Slovenija država z močno industrijsko bazo in kadrovskim potencialom, zato je privlačna za tuje naložbe. Te prednosti moramo po njegovih besedah izkoristiti in pokazati, da reindustrializacija "ni gradnja novih dimnikov", ampak uvajanje novih tehnologij. V ta namen poziva predvsem k spremembam pri izobraževanju. Izobraževalni proces mora biti krajši in bolj kakovosten ter usklajen s potrebami gospodarstva. V GZS-ju pozivajo še h kadrovski platformi, ki bi združevala povpraševanje po kadrih, ponudbo in napovedi potreb po kadrih in kompetencah v prihodnosti.

Prva dama Varisa Sabina Sobočan je medtem poudarila potrebo po večji prožnosti delovne zakonodaje, predvsem po poenostavitvi postopkov glede čezmejnih delovnih migracij in (kratkoročnih) napotitev delavcev v tujino. Želi si tudi do žensk prijazno podjetništvo, podporo družinskim podjetjem pri reševanju težav ob prenosu in nasledstvu ter nadaljnjo davčno razbremenitev podjetij. "Ne tekmujemo več le podjetja, tekmujejo države," je poudarila. Želi si tudi več razumevanja potreb in zmožnosti podjetij pri razpisih za gospodarstvo, ki jih je treba tudi prilagajati spremembam v domačem in mednarodnem okolju. Predvsem pa si želi, da bi državni uradniki gospodarstvu pomagali in mu ne oteževali dela. "Naše skupno dobro so ustvarjanje, podjetnost in inovativnost," je povedala in pozvala k več podjetnosti kot vrednote v vseh družbenih sferah.