Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je konec januarja v okviru 2. odpiranja javnega razpisa Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2018 prejel 18 vlog. Skupaj je bilo izbranih 61 projektov. V okviru programa vsak projekt na svojem področju predstavlja doprinos za širšo družbeno korist.

Med prejemniki sredstev za prijavitelja Univerza v Ljubljani izpostavljamo projekt Pedagoške fakultete ''Premoščanje socialnih in čustvenih stisk šolajočih otrok in mladostnikov z ustvarjalnim izražanjem''.

''Mednarodne raziskave, zlasti zadnji rezultati raziskave PISA iz leta 2015, da so naši mladostniki zelo oz. nadpovprečno učno uspešni, vendar so kljub temu precej manj zadovoljni s svojim življenjem kot je povprečje v državah OECD. Skoraj vsak peti učenec se počuti izključen iz razredne skupnosti, še pogosteje pa se tako počutijo neprivilegirani, tisti s priseljenskim ozadjem,'' o poglavitnem razlogu za prijavo projekta pove vodja aktivnosti in pedagoška mentorica dr. Irena Lesar. Ob tem dodaja, da tudi drugi podatki kažejo, da je na področju duševnega zdravja otrok vedno več težav, pri čemer se približno 20 odstotkov mladostnikov srečuje z resnejšimi težavami: ''Dekleta kažejo več čustvenih težav, fantje pa imajo več težav v odnosih z vrstniki.''

Lesarjeva opozarja na veliko prisotnost stisk pri otrocih in mladostnikih v Zasavski regiji, zaradi česar so se pri izvajanju projekta osredotočili prav na ta del Slovenije: ''Skoraj petina osnovnošolcev je odgovorila, da stiske doživlja večkrat na teden, tretjina pa celo večkrat na mesec. Te stiske izražajo bolj ali manj s ponotranjenimi vedenji, kot so zapiranje vase, pogostejši jok, slabo počutje, nemotiviranost, nezbranost ...Tudi načini premoščanja stiske, kažejo, da se otroci zatekajo k poslušanju glasbe ali k ukvarjanju s športom, vsak sedmi pa se najraje druži s prijatelji.''

Strokovnjaki oz. izvajalci projekta za premoščanje socialnih in čustvenih stisk šolajočih se otrok in mladostnikov tako ugotavljajo, da pedagoški delavci v slovenskem šolskem sistemu niso najbolj spretni pri aplikaciji pridobljenih znanj oz. jim primanjkuje ustreznih prijemov. Po besedah Lesarjeve otrokom in mladostnikom v trenutkih stiske namreč največkrat pomagajo prijatelji, v 43-ih odstotkih, oz. starši, kar znaša tretjina odgovorov.

V časovno zelo kratkem projektu – traja le štiri mesece – sodelujejo študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani in strokovni sodelavci iz Inštituta za raziskovanje in usposabljanje v vzgoji in izobraževanju iz Trbovelj. Vodja projekta dr. Irena Lesar pojasnjuje, da ''trenutno zaključujejo analizo raziskovanja razširjenosti in oblik stisk, zlasti v vzgojno-izobraževalnih institucijah, tudi v nevladnih organizacijah v Zasavju.'' Hkrati so jim omogočili ''spoznavanje s konkretnejšimi metodami in tehnikami ustvarjalnega preseganja in razreševanja stisk. S temi pridobljenimi znanji so študentje že oblikovali inovativne pedagoške dejavnosti in trenutno so v fazi načrtovanja aplikacije zlasti v nevladnih organizacijah kot sta Zveza prijateljev mladine in Mladinski center Trbovlje, kjer se študentje zelo pogosto tudi pojavljajo in družijo z mladimi. Temu sledi še dejansko izvajanje teh pedagoških dejavnosti, tako med najmlajšimi vrtčevskimi, kot tudi osnovnošolskimi in srednješolskimi otroci in mladostniki,'' pravi pedagoška mentorica Lesarjeva.

Po njenih besedah je eden od ciljev projekta bodoče pedagoške delavce podpreti v prizadevanjih, da vidiku spodbujanja ustvarjalnega izražanja pri svojem vsakdanjem pedagoškem delu namenijo več pozornosti: ''V projekt smo vključili tako študente likovne pedagogike, Akademije za glasbo, specialno-rehabilitacijske pedagogike, predšolske vzgoje s Fakultete za socialno delo. Pri tem upoštevamo rezultate raziskave pri mladostnikih, kjer so imeli možnost odgovoriti na vprašanje na kakšen način najraje presegajo svoje stiske. Najbližje so jim likovne dejavnosti, risanje, slikanje, barvanje in glasba.''

Dr. Lesarjeva ob tem dodaja, da si izvajalci omenjenega projekta in vsi vključeni si želijo objaviti tudi zbornik pridobljenih inovativnih praks in znanj, ki bi lahko služil kot osnova za nadaljnje iskanje rešitev za premoščanje socialnih in čustvenih stisk šolajočih se otrok in mladostnikov.

Odobrena sredstva za izvajanje aktivnosti projekta, ki se zaključi konec maja, znašajo 17.144,00 evrov. Od tega je 80 odstotkov sredstev prišlo iz Evropskega socialnega sklada, 20 odstotkov pa iz domačih virov.