Leonida Zalokar, ki deluje v Vzgojnem zavodu Planina že dvajset let, opaža, kot smo poročali pretekli teden, da je zadnja leta pri mladostnikih zaznati vedno več motenj, predvsem čustvene nestabilnosti. Motnjo lahko prepoznamo že pri otrocih, starih tri ali štiri leta, pravi. Vzgojitelji in učitelji bi morali biti ustrezno podkovani, da bi to opazili in pravilno odreagirali: "Tovrstnih znanj pa fakultete ne nudijo, metodološko smo izredno šibki oziroma se s tem sploh ne ukvarjajo. Zato pa imamo take težave že v vrtcih in prvih, drugih razredih osnovne šole. Vzgojiteljev in učiteljev nihče ne poduči."

Strokovni svet Vzgojnega zavoda Planina je na začetku leta na pristojne naslovil pismo, v katerem jih opozarjajo, da tudi sami, ki delajo v zavodu z najbolj problematičnimi otroki, nimajo na voljo ustreznih izobraževanj.

Vsi naši študenti pridobijo znanja, kako prepoznati težavne otroke
Dekan Pedagoške fakultete Janez Vogrinc odgovarja, da imamo v naši državi precej dobro poskrbljeno za delo z osebami s posebnimi potrebami: "Na naši fakulteti smo ob prenovi študijskih programov, ko smo začeli pripravljati bolonjske študijske programe, v vse študijske programe vključili predmet Inkluzivno pedagoško delo, kjer bodoči učitelji in vzgojitelji pridobijo osnovno znanje, da znajo prepoznati učenca, ki ima posebne težave. To niso strokovnjaki, ki bi znali s to populacijo dobro delati, lahko pa zaznajo neka odstopanja." Bistveno več znanja o ravnanju s takimi otroki pa imajo svetovalni delavci, ki nudijo dodatno strokovno pomoč in so končali magistrski študij.

"Je pa res," nadaljuje dekan, "da če pomislimo nekaj časa nazaj in danes, kaj se dogaja, da imamo veliko otrok, ki imajo kombinirane težave, motnje. Otroci, ki imajo vedenjske težave, zelo pogosto te težave kombinirajo z drugimi področji, pogosto prihajajo iz družin s slabšim ekonomskim statusom, te težave se seveda potem odražajo tudi v učnem uspehu." Najbolje bi zato bilo, končuje, da bi imeli tim strokovnjakov, vsakega za svoje področje, ki bi delali s temi mladimi.

Izobraževanje strokovnih delavcev podpiramo in sofinanciramo
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa so odgovorili, da so osebnostne lastnosti mladih s posebnimi potrebami v zadnjih letih izjemno različne in da so pogosto, poleg čustveno-vedenjskih motenj, prisotna tudi posebna zdravstvena stanja. "Verjamemo, da so strokovni delavci zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami še posebno naklonjeni vseživljenjskemu izobraževanju na različnih področjih, ki bi lahko zadevala njihovo delo. Prav zato ministrstvo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev izdatno podpira, tako v nudenju različnih programov profesionalnega razvoja, kot tudi v sofinanciranju njihovega izvajanja," so zapisali.

Vprašanje smo naslovili tudi na Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, a odgovora še nismo prejeli.