Nagrado želim na simboličen način deliti z vsemi tistimi, ki so se v času komunizma borili za dostojanstvo človeka in svobodo - tistimi, ki so trpeli, ki so bili mučeni, potisnjeni na rob ali celo ubiti. Omogočili so nastanek združene Evrope in širitev Evropske unije na vzhodno stran železne zavese, je dejal Peterle.

Nagrajen, ker se je prebil v hodnike moči
Nagrado si je Peterle, tudi nekdanji slovenski premier in zunanji minister, prislužil, ker se je kot prvi uradnik iz držav kandidatk prebil v hodnike moči EU-ja, in sicer kot član predsedstva konvencije o prihodnosti povezave. To je omenil tudi v svojem zahvalnem govoru: "V koridorjih konvencije sem srečal veliko čudovitih ljudi in dobro atmosfero in želel bi si, da tako vzdušje vlada tudi na medvladni konferenci, ki se bliža koncu in ki naj obrodi rezultate dela konvencije," je dejal Peterle.

Peterle v hudi konkurenci
Ob zahvali za priznanje je Peterle omenil tudi svojo konkurenco v kategoriji za dosežek leta. "Ni bilo enostavno zmagati proti dvema predsednikoma vlad, enemu generalu in šefu Evropske centralne banke," je dejal. Konkurenco so mu namreč delali italijanski premier Silvio Berlusconi, malteški premier Eddie Fenech Adami, generalmajor Pierre Maral in šef ECB Jean-Claude Trichet.

Pahorjeve čestitke v imenu DZ-ja
Peterletu je v imenu poslancev čestital tudi predsednik DZ-ja Borut Pahor, ki je povedal, da so ponosni in zadovoljni, vedno ko Slovencem uspe v mednarodnem merilu. "Noben dosežek ne pride sam od sebe, za vsakega je treba trdo garati. Tako je bilo tudi v tvojem primeru," je v čestitki Peterletu zapisal Pahor.

Juri: Kolegu Peterletu ne morem čestitati
"Kolegu Alojzu Peterletu bi danes rad čestital ob visokem priznanju, ki ga je prejel v Bruslju" kot prvi Slovenec, ki se je prebil v kuloarje vpliva Evropske unije, "a tega ne bom storil", je v pismu, poslanem nagrajencu tednika European Voice za "dosežek leta", zapisal poslanec ZLSD v državnem zboru Aurelio Juri. Kot svojo odločitev utemeljuje omenjeni poslanec, ga od te vljudnosti odvrača Peterletovo angažirano sodelovanje pri onemogočanju 18.000 ljudem, da bi videli popravljeno krivico, ki so jo utrpeli, ko "jih je bila država leta 1990 najprej poklicala na plebiscit o svoji neodvisnosti in samostojnosti, samo dve leti kasneje pa jih zbrisala s seznama svojih prebivalcev".