S svežnjem "Pripravljeni na 55" se je sedemindvajseterica zavezala k podnebni nevtralnosti do leta 2055, do leta 2030 pa k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Ministri so na več kot 14 ur dolgi razpravi med drugim podprli reformo sistema trgovanja z izpusti, ki bi po novem vključeval tudi gradbeništvo in promet, torej tudi cestni prevoz in stavbe, in tu je bilo tudi največ razhajanj.

Kot je za Radio Slovenija poročala Mojca Širok, bo to po mnenju najbolj kritičnih držav namreč še povečalo stroške za energijo. Bruselj za protiutež predlaga nov socialni podnebni sklad za pomoč gospodinjstvom in posameznikom, ki jih energetska draginja najbolj prizadene, in ki bi ga polnili prav s prihodki iz trgovanja z izpusti.

Ministri so se nazadnje dogovorili, da bo vrednost sklada 59 milijard evrov premalo za vzhodne države, ki bi iz njega dobile največ, ker imajo največ težav, in preveč za severne, ki bodo vanj največ prispevale. Ta novi sistem bi sicer uvedli z letom 2027, leto pozneje, kot je predlagala Evropska komisija.

Konec z novimi vozili na fosilna goriva po letu 2035?

Verjetno bo najbolj odmeval dogovor ministrov glede prepovedi prodaje novih vozil z motorji na notranje izgorevanje v Evropski uniji po letu 2035. Pri ogljičnih standardih za vozila so se ministri sicer zavzeli za 100-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih od leta 2035, a to bi po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejansko pomenilo prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov ter lahkih gospodarskih vozil ter popolni prehod na električna vozila v EU-ju od omenjenega leta naprej.

Slovenija je kompromisne predloge podprla. Po besedah slovenskega okoljskega ministra Uroša Brežana je Slovenija v pogajanjih dosegla, da bo dobila sredstva iz Sklada za modernizacijo, za posodobitev energetskega sistema bo predvidoma na voljo približno 300 milijonov evrov.

300 milijonov za Slovenijo

Predlog ukrepov zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 ustrezno naslavlja podnebne izzive in zeleni prehod, so na okoljskem ministrstvu povzeli besede ministra Uroša Brežana. Sveženj je pomemben element pri spopadanju z izzivi obstoječe energetske krize ter prispeva k večji samozadostnosti EU-ja pri oskrbi z energijo, pravijo.

"Prav tako menim, da je treba na zakonodajni sveženj gledati kot na celoto, kot to izhaja iz kompromisnih rešitev pri doseganju končnega dogovora. V pogajanjih nam je uspelo, da je Slovenija postala upravičenka do sredstev iz Sklada za modernizacijo. Približno 300 milijonov evrov bo predvidoma na voljo za posodobitev energetskega sistema," je dejal.

Da je izjemnega pomena, da je tudi Slovenija upravičena do sredstev iz sklada za posodobitev energetskega sistema, je na nedavnem obisku pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poudaril tudi predsednik vlade Robert Golob. "Zeleni prehod je med ključnimi prioritetami naše vlade, zato je dogovor o zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55 pomemben, če ne celo nujen mejnik pri naslavljanju podnebnih in energetskih izzivov," je vlada danes spomnila na njegove besede.

Današnji dogovor še ni konec zgodbe, ministri so se dogovorili o skupnih izhodiščih za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki se bodo začela v prihodnjih mesecih pod češkim predsedstvom.