Evropski voditelji, med njimi tudi slovenski premier Anton Rop, se bodo pogajali o dveh vprašanjih, o prihodnji sestavi Evropske komisije in načinu odločanja v svetu EU-ja.

Italijanski premier Silvio Berlusconi se bo na ločenih dvostranskih pogovorih sestal s Španijo in Poljsko. Državi vztrajata pri pogodbi iz Nice, ki jima namenja večjo moč kot pa predlog ureditve, ki ga je pripravila konvencija o prihodnosti EU-ja. Skrajni rok za dogovor o ustavni ureditivi je nedelja zjutraj, če ne, bodo morali medvladna pogajanja preložiti na prihodnje leto.

Natrpan prvi del vrha EU-ja
Na prvem delu zasedanja voditeljev sedanjih in prihodnjih članic EU-ja so sprejeli načrt za oblikovanje Unijine enote za vojaško načrtovanje, potrdili prvo Unijino varnostno strategijo in podprli pobudo za zagon gospodarske rasti. Na vrhu so poudarili pomen čezatlantskih odnosov, podprli mirovni časovni načrt za Bližnji vzhod, izrazili zavezanost Evrope pri obnovi Iraka in se zavzeli za preučitev možnosti ukinitve embarga na prodajo orožja Kitajski.

Pobuda za gospodarsko rast
V okviru pobude za zagon gospodarske rasti v Uniji so voditelji podprli širši seznam prednostnih prometnih prioritet do leta 2020 in skrčeni seznam prioritet do leta 2010. S tem so tudi potrdili finančni okvir za izvedbo prioritet, pri katerem pa EU ne bo namenil dodatnih sredstev. Tako bodo lahko države članice za izvedbo projektov pridobile do 20 odstotkov sredstev iz evropskih virov, z 20 odstotki pa naj bi bil udeležen zasebni kapital. Preostalo bodo morale države članice zagotoviti iz lastnih proračunov.

Prva Unijina varnostna strategija
Prva Unijina varnostna strategija z imenom Varna Evropa za boljši svet, ki jo je pripravil visoki predstavnik EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, opredeljuje ključne grožnje Evropi. Te so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, propad držav in organizirani kriminal. Pri soočanju s temi grožnjami mora biti Unija aktivnejša, zmogljivejša in skladnejša, potrebno pa je tudi tesno sodelovanje s partnerji, še posebej z ZDA, ki skupaj z EU-jem predstavljata izjemno silo dobrega v svetu, so zapisali v strategiji.

Enota za vojaško načrtovanje
Na zasedanju so voditelji podprli načrt za oblikovanje samostojne Unijine enote za vojaško načrtovanje. Enota bo imela sedež v Bruslju, načrtovala in vodila pa naj bi samostojne Unijine operacije. Te bi izvajali, če ne bi posredovala zveza Nato ali katero od nacionalnih poveljstev. Enota bo namenjena predvidevanju in preprečevanju kriz in konfliktov, usklajevanju civilnih operacij, strateškemu načrtovanju skupnih civilnih in vojaških operacij ter pomagala nacionalnim poveljstvom pri izvajanju samostojnih operacij.

Ustanovitev agencije za nadzor meja
Notranje ministre držav razširjenega EU-ja so na vrhu pozvali, naj čim prej sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za ustanovitev evropske agencije za nadzor meja in dosežejo soglasje o skupni evropski azilni politiki. Hkrati morajo notranji ministri čim prej sprejeti tudi ukrepe za razvoj vizumskega informacijskega sistema (VIS). Evropska komisija pa naj bi v začetku prihodnjega leta predstavila predlog financiranja skupne politike vračanja beguncev.

Romunija in Bolgarija v EU leta 2007
Na vrhu v Bruslju so voditelji sedanjih in prihodnjih članic EU-ja potrdili pripravljenost na vstop Bolgarije in Romunije januarja leta 2007. Voditelji razširjene Evropske unije so poudarili, da je skupni cilj 25 držav pozdraviti Bolgarijo in Romunijo kot članici EU-ja januarja leta 2007. Romunija in Bolgarija se z EU-jem o članstvu pogajata od leta 1999, kljub temu pa sta izpadli iz širitvenega kroga v letu 2004. Pristopne pogovore naj bi državi sklenili v letu 2004, če bo to omogočal napredek, pristopno pogodbo pa naj bi podpisali leta 2005.

Nenadomestljivi čezatlantski odnosi
Kljub mnogim odprtim političnim in gospodarskim vprašanjih med EU-jem in ZDA, so evropski voditelji poudarili pomen čezatlantskih odnosov, ki so jih označili za nenadomestljive. EU vidi v ZDA in Kanadi odločilni državi partnerici za uspešen boj proti terorizmu in globalnim grožnjam.

Zavezanost k obnovi Iraka
V skupni izjavi so se evropski voditelji zavezali k podpiranju politične in gospodarske obnove Iraka, vendar v okviru resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov. Vloga ZN-a in varno okolje sta po mnenju voditeljev EU-ja najpomembnejša dejavnika za uspešno obnovo Iraka. Hkrati so na vrhu obsodili teroristične napade na Iračane, pripadnike mednarodnih sil, mednarodne organizacije in njihovo osebje ter se zavzeli za čimprejšnjo predajo oblasti Iračanom. Na vrhu pa niso govorili o nedavni odločitvi ameriške vlade, da iz programa obnove Iraka izključi 63 držav, med njimi tudi Francije, Nemčije in Rusije, ki so nasprotovale ameriški vojaški akciji.

Podpora mirovnemu načrtu za Bližnji vzhod
Voditelji so podprli mirovni časovni načrt za Bližnji vzhod, ki so ga pripravile ZDA, EU, Rusija in Združeni narodi. Izraelsko in palestinsko stran so na vrhu pozvali, naj nemudoma izpolnita zahteve iz mirovnega načrta in poudarili, da je EU ostal zavezan k oblikovanju palestinske države ob izraelski državi. Palestinske voditelje so pozvali k odločnim dejanjem za ustavitev terorističnih dejanj in reorganizaciji varnostnih sil, Izrael pa so opozorili naj ustavi širjenje judovskih naselij in gradnjo varnostnega zidu.

Odprava embarga za Kitajsko?
Voditelji EU-ja so se zavzeli za ponovno preučitev možnosti odprave embarga na prodajo orožja Kitajski, ki ga je Unija uvedla po tragičnih dogodkih na Trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989. Pobudo za odpravo embarga je predlagal francoski predsednik Jacques Chirac, italijanski premier Silvio Berlusconi pa je dejal, da je Kitajska izrazila željo po spremembah na področju političnih svoboščin. Za odpravo embarga se zavzema tudi nemški kancler Gerhard Schröder, ki se je pred kratkim mudil na obisku na Kitajskem.

Dogovor o ustavni pogodbi EU-ja
Na srečanju naj bi voditelji držav končali medvladno konferenco, ki se je začela 4. oktobra letos, in s tem dosegli dogovor o besedilu prihodnje ustavne pogodbe EU-ja. Vrh naj bi prinesel predvsem dogovor o sprejemanju odločitev z večino glasov, sestavi Evropske komisije, obrambni politiki EU-ja, voditelji pa se bodo dotaknili tudi omembe krščanske dediščine Evrope v prihodnji ustavi. Če bo dogovor o ustavni pogodbi sprejet, ga bodo države Evropske unije podpisale po 1. maju 2004.

Usklajevanja pred vrhom
Pred vrhom EU-ja so se na tristranskih usklajevanjih sešli voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije. Britanski premier Tony Blair, francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder pri medvladnih pogajanjih o ustavni pogodbi EU-ja zastopajo enaka mnenja in zagovarjajo osnutek ustavne pogodbe, kot ga je pripravila konvencija o prihodnosti Evrope. Velika Britanija, ki je pri povezovanju tradicionalno zadržana, ima do predloga konvencije sicer nekaj zadržkov, ki pa naj bi jih na srečanju odpravili.