Zunanji ministri članic EU-ja niso določili novega datuma, tako da se bodo pogajanja začela, ko bo Gotovina aretiran ali pa ko bo Zagreb dokazal, da polno sodeluje s haaškim sodiščem.

Kot spodbudo Zagrebu so ministri sprejeli okvirni načrt pristopnih pogajanj, ko se bodo ta vendarle začela. Hrvaška je postala prva kandidatka za članstvo v Uniji, ki so ji preložili začetek pristopnih pogajanj.

Sedem držav za takojšen začetek pogajanj
Slovenija je skupaj z Avstrijo, Madžarsko, Malto, Irsko, Litvo in Ciprom podprla takojšen začetek pogajanj. Večja skupina, ki so jo sestavljale Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska in nordijske države, so temu izrecno nasprotovale.

Predsedujoči ministrskemu svetu EU-ja, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, je še pred zasedanjem dejal, da so ne glede na odločitev vrata v Evropo za Hrvaško odprta in bo tako tudi ostalo.

Sanader razočaran
Hrvaški premier Ivo Sanader se je z nezadovoljstvom odzval na odločitev EU-ja, da za nedoločen čas preloži pristopna pogajanja. "Zelo sem razočaran nad odločitvijo Sveta EU-ja. Hrvaška si zasluži čimprejšnji začetek pogajanj," je dejal zunanjepolitičnemu odboru Evropskega parlamenta.

Mesič pričakoval zavrnitev
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je pojasnil, da je bila odločitev pričakovana. "Glede na to, da med članicami ni bilo soglasja, je bilo logično, da se EU ob tem vprašanju ne namerava deliti. Ne smemo obupavati, treba je izpolniti naloge. Stvari ni treba dramatizirati," je dodal.

Ob tem se je slikovito izrazil, da so odpovedali kolektivni samomor in bodo vztrajali na začrtani poti. Glede zahtev po izročitvi Gotovine haaškemu sodišču je povedal, da Hrvaška razume stališče glavne haaške tožilke Carle Del Ponte, upa pa, da zaradi manjkajoče opeke ne bodo razbili cele stavbe.

Več o predavanju hrvaškega veleposlanika si lahko preberete tukaj.

Slovenija obžaluje odločitev
Premier Janez Janša je odločitev Evropske unije, da preloži začetek pogajanj s Hrvaško, označil kot slabo, a ne tragično. Pozdravil je sprejetje pogajalskega okvira, ki po njegovem mnenju presega odločitev o odložitvi pogajanj, to pa slovenska vlada obžaluje. Po njegovih besedah je Hrvaška žrtev vsesplošnega razočaranja nad hitrostjo in učinkovitostjo haaškega sodišča.

Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil obžalovanje, da Evropska unija ni dosegla soglasja glede pogajanj s Hrvaško. Pojasnil je, da je sam podprl takojšen začetek pogajanj, saj po slovenskih ocenah ni mogoče trditi, da Hrvaška ne sodeluje polno s haaškim sodiščem.

"Obžalujemo in nismo zadovoljni, da se pogajanja ne bodo začela in se širitev povezave ne bo nadaljevala z začrtanim tempom," je še dejal Rupel. Ob tem je opozoril, da začetek pogajanj še ne pomeni članstva v Uniji, zato bi jih bilo mogoče ustaviti tudi pozneje.