S ponudbo želi EU ohraniti stabilnost na Balkanu tudi ob pričakovani razglasitvi neodvisnosti Kosova od Srbije. Srbi so to možnost izključili in zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da se Srbija ne bi nikdar odpovedala Kosovu v zameno za hiter vstop v Unijo, medtem ko je premier Vojislav Koštunica ponudbo označil za žalitev.

Na vrhu v Bruslju so se evropski voditelji načelno dogovorili, da bo EU na Kosovo poslal civilno misijo, ki bo pomagala nadzorovati razmere in bo štela 1.800 policistov ter pravnih strokovnjakov. Čeprav francoski predsednik Nicolas Sarkozy meni, da je neodvisnost Kosova neizogibna, pa evropski voditelji niso podprli enostransk razglasitve. Večina sicer podpira možnost, da Kosovo postane neodvisno, Ciper, Grčija, Slovaška in Romunija pa razglasitvi neodvisnosti nasprotujejo.

Koštunica je obsodil odločitev EU-ja o napotitvi svoje misije na Kosovo, saj to po njegovem mnenju ustvarja "marionetno državo". "Nesprejemljivo je govoriti o Kosovu, srbski pokrajini, kot o prihodnji državi," je zapisal v izjavi in dodal, da je še posebej sramotno ponuditi ohromljeni Srbiji za nagrado hitro približevanje EU-ju. Srbski premier je prepričan, da bi priznanje neodvisnosti Kosova pomenilo najbolj nevaren precedens po drugi svetovni vojni.

Janša: Konec nekega nejasnega obdobja
Sklepi razprave evropskega vrha o prihodnjem statusu Kosova pomenijo "konec nekega obdobja, ko odgovor na vprašanje, kakšno je evropsko stališče do tega problema, ni bil vedno jasen", je ob robu zasedanja v Bruslju dejal premier Janez Janša. "Danes ti odgovori so," je poudaril in dodal, da se bo na njihovi osnovi v prihodnjih mesecih EU "konkretno posegla" v urejanje tega vprašanja, tudi s svojo civilno misijo na Kosovu. Po Janševih besedah je evropski svet sprejel pomembne sklepe, na podlagi katerih se bo "v prihodnjih mesecih gradila skupna in enotna evropska politika do tega vprašanja in regije nasploh". Eden od teh konkretnih korakov je, da se EU na Kosovu "neposredno angažira v svoji misiji", je pojasnil slovenski premier.

V izjavi, ki so jo sprejeli voditelji, je zapisano, da so bili pogovori o prihodnjem statusu Kosova izčrpani in da je ureditev statusa ključna za stabilnost celotnega Balkana. Kosovo je primer sui generis in ni precedens za noben drug primer, so še poudarili voditelji.

Visoki predstavnik EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozdravil odločitev Srbije, da bodo predčasne predsedniške volitve 20. januarja. "Zelo smo zadovoljni in podpiramo odločitev o volitvah v Srbiji in smo, kot veste, mnenja, da je treba čim prej razrešiti vrprašanje statusa Kosova," je dejal ob prihodu na vrh.

Slovenija nima svojega predloga
Herald Tribune je včeraj sicer zapisal, da voditelji EU-ja na vrhu ne bodo sprejeli nobene odločitve o Kosovu, temveč bodo obravnavali načrt za ureditev statusa pokrajine, ki naj bi ga pripravila Slovenija. Premier Janša je v odzivu dejal, da Slovenija ni pripravljala nobenega posebnega načrta za Kosovo zunaj EU-ja. Ta naj bi sicer predvideval, da bodo velike evropske sile neodvisno Kosovo priznale nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti, nato še druge članice Unije in nazadnje ZDA. Janša je menil, da bi bilo nelogično, če bi Slovenija delovala po svoje, medtem ko se pripravlja na predsedovanje Uniji. Pojasnil je, da so bili vsi koraki oziroma vse razprave na to temo opravljene znotraj EU-ja.

Trojka za Kosovo (EU, ZDA in Rusija) je generalnemu sekretarju Ban Ki Munu predala poročilo o napredku pogajanj, 19. decembra pa bo o njem razpravljal še Varnostni svet ZN-a.

K. T./G. V.