"Privatizacija NLB-ja ostaja ključna za preprečitev morebitnih prihodnjih neustreznih dodeljevanj posojil in za zagotovitev njene dolgoročne vzdržnosti," je zapisano v poročilu Evropske komisije (EK).

EK navaja, da v Sloveniji država nadzoruje bistven del finančnega sektorja s svojimi deleži v NLB-ju, Abanki in Savi Re, ter ugotavlja, da vztrajna vpletenost države v finančni sektor pomeni tveganja za finančno stabilnost.

"Nedavni razvoj dogodkov kaže, da je malo politične volje za izboljšanje položaja," še ugotavlja komisija in poudarja, da vladi ni uspelo privatizirati najmanj polovice NLB-ja do konca lanskega leta, kot se je zavezala.

V poročilu pa je tudi poudarjena zaveza vlade, da v letu 2019 privatizira Abanko Celje, in zavrnitev dveh poskusov tujih zavarovalniških skupin za povečanje deleža v Savi Re.

Kot je pokazala kriza, ki je udarila Slovenijo leta 2013, lahko nadaljnja velika vpletenost države dolgoročno pomeni tveganja za finančno stabilnost, gospodarsko učinkovitost in javne finance, še opozarjajo v Bruslju.

Slovenija po šestih letih brez gospodarskih neravnotežij
EK je sicer ugotovila, da je Slovenija po šestih letih odpravila gospodarska neravnotežja. Podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis upa, da bo Slovenija še naprej vztrajala na tej poti, evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc pa je izpostavila, da je to odločilen dan za Slovenijo, ki tako izstopa iz makroekonomskega nadzora.

"Evropska komisija je s tem podala tudi močno sporočilo na trg, domačim in tujim vlagateljem, da je Slovenija stabilna država in dober partner za prihodnje naložbe," je poudarila Bulčeva.