To v zadnjem celovitem poročilu o pripravljenosti deseterice na članstvo v povezavi ugotavlja ekipa Romana Prodija, ki pa kandidatkam ne namenja le hvale, ampak tudi resna opozorila.

Od njih namreč v 39 primerih terja takojšnje in odločno ukrepanje, na nekaterih dodatnih področjih pa kandidatke poziva k okrepljenim prizadevanjem. Brez takojšnjega in odločnega ukrepanja v omejenem številu primerov novinke ne bodo sposobne celovito prevzeti obveznosti članstva in njihovi državljani ne bodo užili polnih prednosti, poudarja komisija. Na te v poročilu natančno popisane primere resne zaskrbljenosti bo komisija pristopnice zato opozorila s posebnimi pismi in pripravila ustrezna posvetovanja, je zapisano v dokumentu, ki ima skupaj 45 strani.

Slovenija najbolje pripravljena
Najboljšo stopnjo pripravljenosti oziroma najmanj kritičnih pripomb je v poročilu dobila prav Slovenija, saj komisija takojšnje in odločno ukrepanje terja le v enem primeru, in sicer pri prostem pretoku ljudi, konkretneje pri medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij. Vse druge države so dobile več resnih opozoril - po dve sta prejela Litva in Ciper, po tri Češka in Estonija, po štiri Madžarska in Slovaška, pet Latvija, šest Malta in kar devet največja med prihodnjimi članicami, Poljska.

Kandidatke ostajajo pod drobnogledom
Evropska komisija napoveduje, da bo v prihodnjih mesecih nadzor problematičnih področij še nadaljevala. Če bo ugotovila, da novinke zastavljenih nalog do vstopa v EU ne bodo sklenile, pa namerava komisija - lahko še pred širitvijo - sprejeti ustrezne ukrepe za ureditev razmer, tako za njihovo sanacijo kot nevtraliziranje negativnih posledic.

V poročilu komisija sicer navaja sedem možnih ukrepov. Če bo komisija ocenila, da katera od novih članic krši pravni red, bo proti njej sprožila postopek, ki se lahko konča tudi na Sodišču Evropskih skupnosti, tako kot je lahko praksa v sedanjih članicah. Komisija ima možnost na nekaterih področjih tudi neposredno posredovati, in sicer pri kršenju konkurenčnega prava in izvrševanju proračuna, konkretneje črpanju sredstev iz strukturnih skladov ali neposrednih plačil v kmetijstvu.

Za neposlušne tudi varovalni mehanizmi
Če bi imelo nespoštovanje pravnega reda takojšnje neposredne posledice, pa se lahko uvede varovalne mehanizme, nadalje navaja komisija. Ponekod, npr. pri varnosti hrane, takšne varovalke omogoča sam pravni red - komisija lahko ustavi prodajo ali izvoz hrane iz določene regije ali države. Možnost varovalk predvideva tudi pravni red za cestni promet, piše v poročilu, kjer komisija opozarja tudi, da lahko zaradi kršitev pravnega reda državo članico na evropskem sodišču toži fizična ali pravna oseba.

Pomoč novinkam pri pripravah na EU
Evropska komisija v poročilu novinkam sicer obljublja pomoč pri pospešenih pripravah in prevzemanju zakonodaje, in sicer v obliki neporabljenih sredstev iz programa Phare in dodatnega denarja za tranzicijo, posebnega začasnega mehanizma, ki naj bi novinkam pomagal pri krepitvi administrativne usposobljenosti in zakonodaje na ključnih področjih. V ta namen bo za prva tri leta članstva zagotovljenih 426 milijonov evrov, navaja komisija in dodaja, da bodo novinke imele na voljo tudi poseben sklad za vzpostavitev zunanje, schengenske meje, za katerega so se izpogajale v pristopnih pogajanjih.

Ugodni odzivi pristopnic
Odzivi iz devetih pristopnic (slovenske odzive si preberite na posebni strani) so v pretežni meri pozitivni. Opozorila državam s strani komisije po mnenju njihovih vladnih predstavnikov niso zaskrbljujoča, vlade pa so izrazile prepričanje, da bodo do vstopa v EU, odpravile vse pomanjkljivosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Češka je v pretežni meri zadovoljna s poročilom Evropske komisije. "Očitki EU-ja so ministrstvom znani, računamo pa na to, da bomo pomanjkljivosti odpravili do vstopa v Unijo 1. maja 2004," je povedal češki premier Vladimir Spidla. Tudi prilagoditev na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki jo Češka sama smatra za največjo težavo, naj bi bila urejena do vstopa v EU.

Tri baltske države - Estonija, Latvija in Litva - so ob seznanitvi s poročilom zagotovile, da bodo do datuma predvidenega vstopa v povezavo dokončno pripravljene. "Še naprej smo med najbolje pripravljenimi pristopnicami," je bil poročila vesel svetovalec vlade Estonije za evropske zadeve Henrik Hololei.

Poljska, kateri je EU namenila največ - kar devet - opozoril, je prav tako izrazila prepričanje, da bo v času, ki še ostaja do širitve, odpravila vse zaostanke. "Poljska v EU ne vstopa danes, pač pa 1. maja 2004. Ni se nam treba razburjati, saj lahko še vse nadoknadimo," je prepričan poljski premier Leszek Miller.

"Novinke bodo premagale sklepne ovire"
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v Evropskem parlamentu v Bruslju ob predstavljanju poročila o pripravljenosti desetih držav pristopnic na članstvo v Evropski uniji izrazil trdno prepričanje, da bodo novinke do vstopa v povezavo 1. maja 2004 premagale še zadnje ovire in bile popolnoma pripravljene. "Prepričan sem, da širitev EU prihodnje leto ne bo prinesla nobenih problemov pri izvajanju pravnega reda, tako na področju notranjega trga kot pri drugih politikah skupnosti," je poudaril Prodi v nastopu pred evropskimi poslanci, ki jim družbo delajo tudi opazovalci iz novink.

Tudi evropski komisar za širitev Günter Verheugen je bil optimističen glede zadnjih naporov novink. "Države, ki so v tako kratkem času storile tako veliko, ne bodo omagale na zadnjem koncu poti," je tudi sam zatrdil v nastopu pred evroposlanci in njihovimi opazovalci. Komisar je novinke sicer opozoril, naj kritična opozorila vzamejo resno, hkrati pa svoja prizadevanja usmerijo tudi v splošno administrativno usposobljenost ter boj proti korupciji. "Kajti če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, bo komisija ukrepala," je poudaril in spomnil, da ima na voljo cel spekter možnosti. "Naš cilj seveda niso sankcije, naš cilj je polno izpolnjevaje obveznosti," je poudaril.