Portugalski premier Jose Socrates, ki je krmilo unije prevzel iz rok nemške kanclerke Angele Merkel je portugalski program strnil v štiri besede: nova pogodba, Afrika, Brazilija in Lizbonska strategija.

V ospredju nova pogodba
Lizbona se bo v svojem tretjem mandatu po pridružitvi EU-ju leta 1986 najbolj osredotočila na končni dogovor o novi pogodbi reforme EU-ja, ki naj bi poenostavila delovanje institucij razširjene Unije. Sporazum se bo ambiciozno prizadevala doseči že na oktobrskem neuradnem vrhu ali najpozneje do konca leta.

Gre za uresničitev največega dosežka nemškega predsedovanja - dogovor o novi institucionalni ureditvi EU-ja. Za to bo najprej potrebna uspešna izvedba medvladne konference konec julija, ki naj bi se končala z novo pogodbo o reformi Unije, ki bo nadomestila ustavno pogodbo, zavrnjeno pred dvema letoma v Franciji in Nizozemskem.

Utrjevanje odnosov z Brazilijo in Afriko
Kot nekdanja kolonialna velesila Portugalska želi poseben pečat svojemu predsedovanju dati odnosom z Afriko in Brazilijo. V ta namen bosta Sokrates in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je sicer tudi Portugalec, takoj po slovesni predaji predsedovanja v Portu, odpotovala na sklep vrha Afriške unije v Gano.

Prva priložnost za utrjevanje odnosov z Brazilijo pa bo že 4. julija na vrhu EU-ja in Brazilije, ki bo sploh prvo vrhunsko srečanje med EU-jem in to nekdanjo portugalsko kolonijo. Vrha se bo v trojki unije udeležil tudi slovenski premier Janez Janša.

Širitev šengena in lizbonska strategija
Posebna prioriteta Portugalske bo tudi lizbonska strategija, pri čemer bo dejavno sodelovala tudi Slovenija, saj bo v času njenega predsedovanja sklenjen triletni cikel njenega izvajanja. Poleg tega se bo Portugalska zavzemala za širitev šengenskega območja z devetimi novinkami, tudi Slovenijo, v predvidenem roku konec decembra.

Tudi Slovenija delno že začenja predsedovati
Ali bo Portugalska v napovedih uspešna, je pomembno tudi za Slovenijo, ki bo za njo prevzela predsedovanje in z njim vsa še vedno odprta vprašanja. V Makedoniji in Črni gori pa ga, ker Portugalska tam nima veleposlaništva, prevzema že danes. Slovenija bo tako vlogo predsedujoče Uniji v omenjenih državah namesto za pol leta tako dejansko opravljala leto dni.

Pravila Sveta EU-ja namreč določajo, da v državah, kjer predsedujoča EU-ju nima akreditiranega predstavnika ali kjer je akreditirani predstavnik rezident v drugi prestolnici in ni pristojen za opravljanje funkcije predsedstva na kraju samem, te naloge opravlja predstavnik države članice, ki naslednja prevzema predsedovanje.