Proti stališčem glede osnutka nove pogodbe EU-ja, ki jih je poslancem predstavil premier Janez Janša, so glasovali le poslanci SNS-ja, in sicer zato, ker naj bi bilo v novi pogodbi preveč odprtih vprašanj. Janša je sicer poslancem dejal, da smo po neuspelih referendumih in premisleku "pred optimističnim korakom". Unija je po njegovih besedah z novo pogodbo "stopila korak naprej". Pri tem naj bi bilo za Slovenijo pomembno, da osnutek pogodbe ohranja tiste odločbe propadle pogodbe, "ki so za Slovenijo nepogrešljive".

Za Slovenijo številne pozitivne strani
Mednje spada ohranjeno institucionalno ravnotežje, boljše ogrodje evropskih institucij, učinkovitejši sistem odločanja, širitev pristojnosti Evropskega parlamenta, pravna veljavnost Listine o temeljnih pravicah, jasnejša razmejitev nacionalnih in evropskih pristojnosti ter spoštovanje jezikovne in kulturne raznolikosti.

Tudi nekatere novosti naj bi bile za Slovenijo zelo razveseljive. Kot primer je Janša navedel nov princip predsedovanja treh držav, kar "omogoča intenzivno sodelovanje", razdelitev organizacijskih in vsebinskih nalog ter združitev kadrovskih potencialov. Ustanovljena nja bi bila tudi evropska služba za zunanje politično delovanje, ki naj bi omogočila neposredno zastopanje manjših članic Unije v državah, kjer nimajo diplomatsko konzularnih predstavništev.

Lahko se tudi zaplete ...
Na izredni seji DZ-ja je sicer predsednik vlade opozoril, da lahko EU na uspeh dogovora glede besedila pogodbe računa le, če bo v pogajanjih spoštovan mandat medvladne konference. Ni namreč izključeno, tako Janša, da se v pogajanjih še vedno lahko kaj zaplete, čeprav naj za to ne bi bilo veliko možnosti.

Kot je še dejal Janša, se vzdušje v Uniji spreminja, motivacija pa dviguje. Za Slovenijo kot predsedujočo Evropski uniji bi bilo po premierjevem mnenju bistveno lažje spremljati proces ratifikacije pogodbe, kot pa če bi morala usklajevati iskanje rešitev za pogodbo. Za našo državo bo tako pomembno spoštovanje časovnice za sprejem pogodbe.

Rupel: Strahovi neupravičeni
Pred glasovanjem je na vprašanja, odprta v razpravi, poslancem odgovarjal tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Na pozive, naj vlada v pogajanjih o novi pogodbi ne dopusti odpiranja novih vprašanj in naj ne popušča izsiljevanju posameznih članic povezave, je odvrnil, da so strahovi neupravičeni.

Minister ja zagotovil, da si država prizadeva za ohranitev mandata medvladne konference, in dodal, da bo na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov Unije, ko se bo nadaljevalo usklajevanje odprtih vprašanj v zvezi z novo pogodbo, Slovenija nasprotovala vsem poljskim zahtevam. Ob tem ni izključil možnosti, da bo prišlo do sklepanja kompromisov na neformalnem vrhu Unije, ki bo 18. in 19. oktobra v Lizboni, ko naj bi bil dosežen končni dogovor o novem dokumentu.

Poslanske skupine stališča vlade skoraj vse po vrsti podprle
NSi je vladna stališča podprl, ker naj bi bila načelna, je dejal Anton Kokalj. Vlado pri njenih stališčih do reformne pogodbe podpira tudi SLS, Jakob Presečnik pa je pri tem dejal, da se njihova stranka zavzema za čim manj sprememb v novi pogodbi. Nepovezani poslanci se s stališči vlade strinjajo, opozarjajo pa, da si mora Slovenija prizadevati, da se v pogodbi ne bi pojavile zahteve oz. nove izjeme za posamezne članice povezave, pravi Matej Lahovnik.

Franc Žnidaršič (DeSUS) meni, da pot do pogodbe ne bo preprosta, ker je v nekaterih državah mogoče zaznati nezadovoljstvo z njenimi rešitvami, med tem ko je bil Jožef Jerovšek (SDS) bolj optimističen. SNS, ki stališč vlade edini ni podprl, na drugi strani meni, da je v zvezi z novo pogodbo še vse preveč odprtih vprašanj. S tem se je strinjal tudi Milan M. Cvikl (SD), ki je prepričan, da je odprtih vprašanj iz dneva v dan več. Kljub temu je njegova poslanska skupina vlado podprla. Da je novi osnutek pogodbe "korak nazaj", pa je prepričan Mitja Slavinec (LDS).