Za Švedsko je predlog "nesprejemljiv", Slovenija pa ga podpira in meni, da bo pomagal znižati ceno njenega zadolževanja.

Najbolj je odmevala odločna izjava švedskega ministra Andersa Borga, čigar država ni članica območja evra, da je predlog Evropske komisije za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora nad bankami za veliko članic Unije brez evra "popolnoma nesprejemljiv".

"Sama ideja, da bi bili pod nadzorom institucije, v kateri nimamo nobenih glasovalnih pravic, da je lahko denar naših davkoplačevalcev odvisen od odločitev institucije, v kateri nimamo nobenega vpliva, je popolnoma nesprejemljiva," je jedro težav pojasnil Borg. Pot do kompromisa pa je lahko po njegovih besedah le "dolga in težka", torej enotni nadzor nikakor ne more biti uveden do konca leta.

Drugi problem je obseg nadzora. Nemčija želi, da se ECB osredotoči le na sistemske banke, katerih propad bi sesul sistem. Poleg tega vztraja, da je treba vzporedno z enotnim nadzorom vzpostaviti sklad za reševanje problematičnih bank.

Za Slovenijo predlog neproblematičen
"Slovenija predlog podpira, saj bo razbil negativen krog vplivov med pribitki na zadolževanje bank in pribitki na zadolževanje države, s tem se bodo pribitki na zadolževanje države tudi znižali," je slovensko stališče pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec.

Tudi Krušec ocenjuje, da je načrtovan datum zagona enotnega nadzora "zelo zgoden". Odprta vprašanja so po njegovih besedah še, ali bo nadzor zajemal tudi članice brez evra, odnos med ECB in Evropsko bančno agencijo (Eba) ter povezanost tega ukrepa z drugima dvema načrtovanima korakoma pri oblikovanju bančne unije - skupnim skladom za zavarovanje bančnih vlog in skladom za reševanje bank.

ECB bo lahko v vlogi krovnega nadzornika določala ključne parametre, kot so kapitalske zahteve, likvidnost, maksimalna izpostavljenost in finančni vzvod, mikro nadzor v banki pa bo ostal v rokah nacionalnih nadzornikov, je pojasnil Krušec.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je pojasnil, da enoten nadzor v praksi ne bi bistveno povečal dela slovenske centralne banke. Ena od novosti je, da naj bi se v ECB ustanovilo še eno telo. Poleg obstoječega sveta guvernerjev, ki skrbi za denarno politiko, še odbor za finančno stabilnost, v katerem bodo posamezne centralne banke imele svojega predstavnika. "To pa bo dodatno delo," je menil.