Protokol št. 14 naj bi v prvi vrsti poenostavil delo in povečal učinkovitost sodišča, ki se spopada z velikimi zaostanki. S protokolom se je mandat sodnikov podaljšal na devet let.

Slovenija je omenjeni protokol podpisala 13. maja 2004, zaradi blokade Rusije pa več let ni začel veljati. Kot zadnja izmed 47 članic Sveta Evrope ga je Rusija ratificirala šele letos, ko je zanj glasovala večina poslancev dume.

Leta 2006 je bila ratifikacija protokola v dumi zavrnjena, ker naj bi bila določila iz protokola v nasprotju z interesi Rusije in tudi z zasnovami reforme ruskega pravosodnega sistema. Poslanci dume so protokol nato vseeno ratificirali, potem ko je Svet Evrope privolil v dopolnila.

Za Rusijo je ključno predvsem določilo, da bo lahko v vseh primerih na Evropskem sodišču, ki se bodo nanašali na Rusijo, navzoč ruski sodnik. To zahtevo je Svet Evrope sprejel decemebra lani. Na sodišču v Strasbourgu je sicer največ tožb prav iz Rusije, večinoma pa so povezane s Čečenijo in z zlorabami v ruskih zaporih.

S tem protokolom je podpis konvencije omogočen tudi Evropski uniji. Pravno podlago za pristop EU-ja k tej konvenciji zagotavlja Lizbonska pogodba. Za evropske državljane pristop EU-ja k tej konvenciji po navedbah Evropske komisije pomeni nove možnosti sodnega varstva. Potem ko bodo izčrpali vsa državna pravna sredstva, bodo namreč lahko pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložili pritožbo zaradi kršitve temeljnih pravic s strani EU-ja.