Po njegovem mnenju je možnost za dogovor večja kot pa v času predsedovanja Luksemburga, saj se države zavedajo, da bi še en odlog povzročil še škodljivejše posledice.

Po Potočnikovih besedah bi se morali najprej dogovoriti, kaj je namen perspektive, saj sta višina in struktura proračuna odvisni od tega, ali gre za proračun kot prerazdelitveni mehanizem ali za zadovoljevanje ključnih potreb EU-ja.

Posledica tega stanja je po njegovem mnenju dejstvo, da se velike in razvitejše članice zavzemajo za manj skupnih izdatkov, medtem ko se manj razvite zavzemajo za več skupnih vlaganj.

Za manjše kmetijske izdatke
Potočnik se je zavzel še za zmanjšanje sredstev za kmetijstvo, ki bi jih preusmerili za lizbonske aktivnosti. Dejal je, da se je treba pri tej politiki vprašati, ali je pravična, moderna in dobro umeščena v Evropi in ali v pravi meri odgovarja na vprašanja držav v razvoju.

Podpora reformam vlade
Potočnik je v nadaljevanju govoril tudi o neustreznem in zadržanem odzivu Evrope na globalne razmere. Evropska komisija zato podpira reformna prizadevanja držav članic in jih poziva, naj usmeritve iz nacionalnih akcijskih načrtov za uresničevanje ciljev lizbonske strategije izvajajo tudi v praksi.