Evropska komisija je prejšnji teden predlagala podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah v Avstriji (tudi s Slovenijo), Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem. Te države so nadzor na svojih mejah uvedle zaradi prihoda številnih prebežnikov, večkrat pa so ga tudi podaljšale.

V Nemčiji in Avstriji, ki sta lani jeseni med prvimi uvedli začasni nadzor, se ti ukrepi iztečejo 13. oziroma 16. maja, po teh datumih pa je podaljšanje mejnega nadzora mogoče le v skladu z 29. členom schengenskega zakonika.

Ravno na tem členu temelji predlog Evropske komisije, ki v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengenskega prostora, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.

Komisija je predlog o podaljšanju mejnega nadzora sicer utemeljila s tem, da nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom zunanje meje v Grčiji v treh mesecih ni bilo mogoče ustrezno odpraviti.

Potrditev brez razprave
Svet EU-ja je predlog komisije podprl brez razprave. V skladu z današnjo odločitvijo bo tako Avstrija lahko ohranila začasni nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko.

Slovenija: Ni objektivnih razlogov
Slovenija je predlogu sicer nasprotovala, to pa je izrazila v sredo na zasedanju odbora stalnih predstavnikov držav članic EU-ja, kjer so obravnavali predlog komisije.

Slovenija je izrazila začudenje nad izrecno omembo slovensko-avstrijske meje med tistimi mejami, na katerih se dovoljuje podaljšanje nadzora. Meni namreč, da v tem trenutku za tako podaljšanje ni objektivnih razlogov.

Slovenija meni, da gre pri predlogu komisije izključno za ukrep "na zalogo", kar ni v duhu 29. člena schengenskega zakonika.

Komisija nasprotno meni, da je nujnost in sorazmernost ponovnega začasnega nadzora na notranjih mejah držav članic utemeljena s stalnim tveganjem sekundarnih migracij iz Grčije, Slovenija pa meni, da ta obrazložitev glede na uporabljeno pravno podlago ni primerna niti ni dovolj argumentirana, saj niso predstavljeni prepričljivi statistični ali drugi dejanski kazalniki, ki bi to utemeljevali.

Delni nadzor
Ministri so se ob današnji potrditvi predloga sicer strinjali, da se morajo države v primeru podaljšanja mejnega nadzora pred tem o tem posvetovati s sosednjimi državami, ki se jih takšna odločitev tiče. S tem bi zagotovili, da se mejni nadzor izvaja le na tistih delih notranjih meja, na katerih je to ocenjeno kot nujno in sorazmerno.

Avramopulos: Dogovor Sveta EU-ja za Brenner ne velja
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos medtem opozarja, da današnji dogovor Sveta EU-ja ne velja za mejni prelaz Brenner. V zvezi s tem prehodom je Avramopulos Avstriji prejšnji teden poslal pismo. V njem je Dunaj opomnil na pravila v povezavi s schengenskim sistemom in izvajanjem nadzora na notranjih mejah schengenskega območja.

Avramopulos je v pismu podrobno predstavil stališče Evropske komisije glede schengenskih pravil in pogojev, pod katerimi je izvajanje mejnega nadzora dovoljeno, je dejal govorec Evropske komisije Margaritis Schinas.

Avstrija je sredi aprila na prelazu Brenner na meji z Italijo začela izvajati gradbena dela za uvedbo strožjega mejnega režima za lažji nadzor v primeru prihoda prebežnikov. Odločitev Dunaja je Italijo močno razburila.

Odhajajoči avstrijski predsednik Heinz Fischer je pred kratkim v Rimu sicer zagotovil, da meje na Brennerju ne bodo zaprli, saj da se Avstrija zelo dobro zaveda pomena tega prehoda.