Ban Ki Mun je v parlamentu govoril dan po tem, ko je bila sprejeta nova avstrijska azilna zakonodaja, ki vladi omogoča razglasitev neke vrste izrednih razmer, če bi se število migrantov nenadoma močno povečalo, in zavrnitev večine prosilcev za azil že na meji.

"Skrbi me, da evropske države zdaj sprejemajo vse bolj restriktivno migracijsko in begunsko politiko. Takšna politika negativno vpliva na obveznosti držav članic po mednarodnem humanitarnem pravu in evropski zakonodaji," je dejal Ban.

Letos v Avstrijo največ 37.500 azilantov
Rdeče-črna vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), je sporne ukrepe pripravila, ker je Avstrija lani prejela rekordnih 90.000 prošenj za azil. Zaradi upada podpore v javnosti, ki se glede na javnomnenjske raziskave in izid nedeljskega prvega kroga predsedniških volitev vse bolj obrača k desničarskim svobodnjakom (FPÖ), je vlada že pred reformo azilne zakonodaje napovedala, da letos v Avstrijo ne bo spustila več kot 37.500 prosilcev za azil.

Brenner pod drobnogledom Evropske komisije
Tudi Evropska komisija (EK) je zaskrbljena zaradi namere Avstrije, da na tirolskem mejnem prehodu z Italijo Brenner zgradi ograjo in od 1. junija uvede mejni nadzor. Države članice ne bi smele sprejemati nobenih ukrepov, ki bi lahko ogrozili normalno delovanje schengenskega območja v skladu z načrtom o obnovitvi schengna do konca leta. Komisija je v stiku z avstrijskimi in italijanskimi oblastmi. Ukrepe na mejnem prehodu Brenner bo ocenila z vidika nujnosti in sorazmernosti.

Weber: Evropa deluje in dosega rezultate
Medtem pa so poslanci v Evropskem parlamentu ocenjevali dogovor med EU-jem in Turčijo, ki je omejil dotok migrantov v Evropo. Dogovor sta podprli zlasti dve največji politični skupini iz Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S&D). "Evropa deluje, Evropa dosega rezultate. To je najpomembnejše sporočilo tega dogovora. Predvsem je pomembno, da smo zaustavili neorganiziran tok migrantov v Evropo," je dejal vodja poslanske skupine EPP-ja Manfred Weber.

Da dogovor EU-Turčija deluje, se je strinjal tudi vodja socialistov in demokratov (S&D) Gianni Pittella. Dogovor je bil po njegovem mnenju potreben, da smo se zoperstavili tihotapcem ljudi in se izognili humanitarni krizi v Grčiji. Vendar moramo pri tem zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in možnost, da bodo vsi prosilci za azil, ne samo Sirci, imeli pravico do ustrezne zaščite, je dodal.

Zver: Dogovor je problematičen, a deluje
Po mnenju poslanca iz Slovenije Milana Zvera (EPP/SDS) je dogovor problematičen, a deluje. Tok beguncev se je tako rekoč ustavil, nadzor nad zunanjimi mejami se vnovič vzpostavlja. Turčija je partnerica EU-ja, a to se lahko spremeni, je opozoril in pri tem spomnil na nedavne grožnje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki po njegovem ne sodijo v partnerski odnos. Zver je EU tudi pozval, naj okrepi pomoč Makedoniji. V nasprotnem primeru grozi ne samo nov migrantski val po balkanski poti, ampak tudi nov konflikt.

Pomisleki glede zatiranja svobode govora in kršenja pravic v Turčiji
Številni poslanci so bili kritični do dogovora in so znova izrazili pomisleke glede njegove skladnosti z evropskimi zakoni in mednarodnim pravom. Opozorili so na potrebo po boljši zaščiti migrantov, ki bodo vrnjeni v Turčijo. Veliko kritik je bilo slišati tudi na račun kršenja pravic in zatiranja svobode govora v Turčiji. Glede vizumske liberalizacije za turške državljane pa so opozorili, da mora država izpolniti vsa merila, če naj bo deležna te ugodnosti.