Eden izmed vzrokov je pomanjkanje denarja za izvajanje rednega nadzora, ugotavlja pred kratkim objavljeno poročilo potrošniške organizacije BEUC. Finančna sredstva za te namene upadajo že več let.

"Celo živilski proizvodi, ki so hitro pokvarljivi, kot so meso, jajca in mlečni izdelki, se nadzirajo vedno manj pogosto," je ugotovitve iz poročila komentirala generalna direktorica organizacije BEUC Monique Goyens. V poročilu so zbrali podatke o nadzoru nad živilskimi izdelki v 12 pretežno zahodnoevropskih državah.

V Nemčiji so denimo leta 2017 opravili približno 225.000 kontrol živilskih obratov manj kot deset let prej, pa čeprav je njihovo število ostalo tako rekoč nespremenjeno. To pomeni zmanjšanje za 22 odstotkov. Slovenije poročilo sicer ne omenja.

"Na enotnem trgu, ko lahko hrana prečka več državnih mej, preden konča na naših krožnikih, si ne moremo privoščiti šibkih členov v sistemu nadzora. Da bi zaščitile zdravje Evropejcev, morajo vse države članice zagotoviti zadostne vire za izvajanje nadzora nad živilskimi proizvodi," je dejala Goyensova.

Enotni standardi nadzora

Položaj naj bi izboljšala marca 2017 sprejeta evropska uredba, ki bo s 14. decembrom letos poenotila standarde za izvajanje nadzora nad hrano v vseh državah članicah EU-ja. Z njo se krepi sistem uradnih pregledov živil vzdolž celotne prehranske verige. Pričakovati je, da se bodo z novo zakonodajo izboljšala sledljivost hrane, preprečile goljufije in okrepilo zaupanje potrošnikov.

V evropski potrošniški organizaciji uredbo pozdravljajo, vendar ob tem zahtevajo dodatne ukrepe. Zaupanje potrošnikov v živilske izdelke bi denimo lahko povečali s standardiziranimi označbami stopnje higiene za restavracije, kavarne in bare. V državah, kot so Velika Britanija, Danska in Norveška, so se takšni ukrepi izkazali za učinkovite. Uredba sicer odločitev o uvedbi takšnih oznak prepušča državam članicam. "Nekatere države že dajejo zgled in upamo, da jih bo sledilo še več," je dejala Goyensova.