V sklepnih predlogih na 21 straneh generalna pravobranilka Juliane Kokott navaja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona julija 2016 zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB-jem ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 v povezavi s členom 18 protokola 7 o privilegijih in imunitetah EU-ja.

Poudarja tudi, da s tem, ko Slovenija po zasegu ECB-ju ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB-ja, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 protokola 7. Sloveniji se naloži plačilo stroškov, ECB nosi svoje stroške, še piše v sklepnih predlogih. Mnenje za sodišče sicer ni zavezujoče.

Bistvo predlogov je v nemščini prebral generalni pravobranilec iz Irske Gerard William Hogan. "Sodišče mora v obravnavani zadevi razrešiti razmerje napetosti, v katerem sta lahko interes Unije za ohranitev delovanja in neodvisnosti ECB-ja ter interes članic Unije za učinkovitost njihovih ukrepov kazenskega pregona," pojasni pravobranilka bistvo primera, ki je pomemben precedens.

Pravni postopek proti Sloveniji namreč odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami Unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov Unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, so pred časom poudarili v komisiji.

Slovenskih predstavnikov na kratkem branju sklepnih predlogov danes v Luksemburgu ni bilo. Slovenska zastopnica Katja Rejec Longar je sicer junijsko ustno obravnavo primera ocenila kot zelo pozitivno, saj so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena slovenskim argumentom.

Kozlovičeva: Mnenje pravobranilke ni ne zmaga ne poraz

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je ocenila, da objavljenega mnenja pravobranilke "ne smemo šteti ne kot zmago ali poraz, saj gre za precedenčen primer, s katerim bo sodišče prvič postavilo enotno prakso za vse evropske države". Ministrica je v izjavi za medije pred sejo odbora DZ-ja za pravosodje dejala, da ministrstvo stališča pravobranilke uradno še ni prejelo, zato ga podrobneje ne more komentirati, saj ga mora najprej preučiti, ker da gre "nedvomno za izjemno obširen in podroben dokument".

Izpostavila je stališče ministrstva, da so "v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč". Odločitev Sodišča EU-ja bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih imajo institucije EU-ja.

Janša: Zloraba policije v režiji SD-ja

Premier Janez Janša je v odzivu na novico o mnenju pravobranilke popoldne na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se "zloraba policije v režiji stranke SD za obračun z guvernerjem Jazbecem (Boštjan Jazbec, op. n.) akterjem ni izšla". Dodal je, da žal takšne zlorabe na koncu vržejo slabo luč na celotno državo.

Država prepričana, da ni kršila nedotakljivosti arhivov

Sodišče Evropske unije se je pred tem s tožbo Evropske komisije proti Sloveniji nazadnje ukvarjalo v drugi polovici junija, ko je pred velikim senatom potekala ustna obravnava. Evropska komisija je prepričana, da je Slovenija z zasegom dokumentov v okviru kriminalistične preiskave sanacije bank v letu 2013 kršila tako nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) kot tudi načelo lojalnega sodelovanja.

"Bistvo tega primera je to, da bomo dobili precedenčno sodbo glede arhiva Unije, se pravi definicijo arhiva Unije. Današnjo obravnavo pa ocenjujem kot zelo pozitivno, ker so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena našim argumentom," je povedala agentka Katja Rejec Longar. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, je država prepričana, da ni kršila nedotakljivosti arhivov ECB-ja, ker ta po slovenskem prepričanju preširoko tolmači pojem arhivov. Slovenija je tudi ves čas poudarjala, da je želela lojalno sodelovati z ECB-jem, vendar pa slovenski tožilec ni dopustil, da bi preiskavo usmerjal ECB.

Informacij o morebitnem umiku tožbe še ni

Ali sodba sploh bo, sicer ni jasno. Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je namreč le nekaj dni pred junijsko obravnavo odjeknila novica, da se je premier Janez Janša v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru potrdila pripravljenost na dialog.

Premier Janša je nato julija povedal, da bi poskus dogovora za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki ECB-ja prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB-ja, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori med komisijo in Slovenijo naj bi po njegovih besedah potekali do jeseni.

Na sodišču pravijo, da informacij glede morebitnega umika tožbe nimajo in da se je treba z vprašanji obrniti na komisijo, kjer pa so za zdaj povedali, da od izmenjave pisem ni svežih informacij in da čakajo na mnenje, ki ga trenutno še preučujejo. Tudi na slovenski strani je neuradno slišati, da ni premikov glede vprašanja odstopa od tožbe. Umik tožbe je sicer mogoč vse do izreka sodbe, ki se pričakuje konec leta.