Slovenščina je sicer "samodejno" jezik postopka, saj je predlog za predhodno odločanje posredovalo slovensko sodišče, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

Dokumenti in postopek v slovenskem jeziku
Kaj pomeni obravnava v slovenskem jeziku, so pojasnili na ministrstvu. Tako bo poročilo obravnavano v slovenskem jeziku, sodni sluga, ki bo senatu odprl vrata v sodno dvorano, bo v slovenšini zaklical "sodišče", predstavnik sodnega tajništva pa bo v slovenskem jeziku prebral ime zadeve in njeno opravilno številko. V slovenščini bodo morali govoriti odvetniki, predstavnik Evropske komisije in državna pravobranilka, tolmači pa bodo njihove besede tolmačili v druge uradne jezike povezave. Za izvirnik bo štela sodba v slovenščini.

To sicer ni prvič, da se na evropkih sodiščih sodne zadeve obravnavajo v slovenskem jeziku. Predtem je obravnava v slovenščini potekala tudi pred Evropskih sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu v obravnavi zadeve Šilih. Vendar pa je bilo treba za to pridobiti dovoljenje predsednika senata, medtem ko pred Sodiščem Evropskih skupnosti velja pravilo, da se sodba obravnava v jeziku države, iz katere prihaja sodna zadeva.

Razlika je tudi v tem, da mora v primeru sojenja pred sodiščem v Strasbourgu za prevode na lastne stroške poskrbeti državno pravobranilstvo, pred sodiščem EU-ja pa za vse prevode poskrbi sodišče samo in na svoje stroške.