Bruselj opozarja, da sta strani pred pogovori daleč vsaksebi glede ključnih vprašanj, Londonu pa očita, da s pomanjkanjem vsebine upočasnjuje pogajanja. Medtem pa tudi Velika Britanija svari EU pred zavlačevanjem in od Unije zahteva večjo prožnost.

Glavni pogajalec EU-ja Michel Barnier je britanskemu kolegu Davidu Davisu po drugem krogu sredi julija dejal, naj britanska vlada do prihodnjega kroga naposled pojasni, kaj sploh želi. Po tem je Davis skoraj vsak dan predstavljal dokumente o izhodiščih za izstop iz EU-ja, ki je predviden za marec 2019.

Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da vsi britanski dokumenti predvidevajo, da bodo v prihodnje potrebna podobna pravila, kot veljajo zdaj, če naj bi se zagotovilo čim manj pretresov za državljane in podjetja. V Londonu naj bi torej hoteli "kvazi EU", vendar brez obveznosti na pomembnih področjih migracij in trgovine.

Bruselj skeptičen
Evropska komisija britanskih izhodišč uradno še ni komentirala, neuradno pa Londonu očita, da želi zgolj pozitivne posledice izstopa. Vzdušje v Bruslju je tako pred novim krogom pogajanj po poročanju DPA-ja precej skeptično.

"Če pogledate, kje smo in kje bi morali biti, boste opazili precejšen razkorak. Malo je verjetno, da bomo naredili velik napredek, s katerim bi premostili ta prepad," je v petek novinarjem v Bruslju dejal neimenovani vir v EU-ju. Po njegovih besedah doslej napredka v pogajanjih ni oviralo pomanjkanje časa, temveč pomanjkanje vsebine.

Na tokratnem krogu pogajanj tako ni pričakovati velikega preboja. Bruseljski spletni bilten EUobserver piše, da naj bi bil avgust "mesec za pojasnila".

EU za postopen pristop
EU že od začetka pogajanj 19. junija poziva Veliko Britanijo, naj predstavi jasna stališča, in zagovarja postopen pristop. Po mnenju Bruslja je treba najprej doreči ločitvena vprašanja, kot so pravice državljanov, finančna poravnava in meja z Irsko, šele nato pa naj bi se pogajali o drugih pomembnih vprašanjih, tudi o trgovinskih odnosih.

London pa v izhodiščih obravnava tudi teme, o katerih se Unija še ne želi pogajati, kot je dogovor o carinah. Obenem pa se britanska vlada izogiba vprašanju finančne poravnave in doslej v zvezi s tem še ni dala predlogov.

London bi dal 40 milijard, Bruselj jih pričakuje 100
Britanski mediji, ki se sklicujejo na neuradne vire, so pred dnevi poročali, da je Velika Britanija za poravnavo obveznosti do EU-ja pripravljeno odšteti 40 milijard evrov, medtem ko jih Bruselj pričakuje 100 milijard.

Tretji krog naj bi prinesel tudi pogovore glede meje med Irsko in Severno Irsko, potem ko je London objavil izhodišča glede tega vprašanja. Velika Britanija poudarja, da noče ponovnega mejnega nadzora med Irsko in Severno Irsko, vendar ne pojasnjuje, kako bi rešila prehajanje tujih državljanov čez to mejo. "V britanskem dokumentu vidimo veliko sanjarjenja o delovanju nevidne meje v prihodnje," je novinarjem dejal neimenovani vir v EU-ju.

Dodal je, da EU skrbi tudi to, da Velika Britanija v izhodiščih povezuje mirovni proces na Severnem Irskem s prihodnjimi odnosi med Veliko Britanijo in Unijo. "Zelo pomembno je, da mirovni proces ne postane sredstvo pritiska v teh pogajanjih," je dejal.

London pričakuje večjo prožnost
London je bolj vsebinske pogovore napovedal za september, EU pa je pozval k večji prožnosti. "Obe strani morata biti prožni in si prizadevati za kompromis, ko gre za reševanje nesoglasij pri nekaterih vprašanjih," je po poročanju tujih agencij dejal neimenovani britanski vir. "Čas teče, tako da nobena stran ne bi smela zavlačevati," je dodal.