To je prva konkretna številka, ki je prišla iz Londona in ki jo bo morala država plačati kot svoj "ločitveni" strošek Bruslju. Po poročanju Sky Newsa so sicer z britanskega zunanjega ministrstva sporočili, da navedbe Telegrapha "niso povsem točne" in da ne vedo, od kod so dobili te informacije.

"Evropska unija govori o 60 milijardah, a je pripravljena znesek spustiti na 50 milijard. Naša stran si prizadeva za plačilo 30 milijard, kompromisna rešitev bi tako znašala okoli 40 milijard. O tej vsoti pa se politiki še niso dogovorili," je po poročanju Telegrapha dejal neimenovani vir iz britanske vlade.

Poročila o tem, koliko denarja od Londona zaradi brexita zahteva Evropska unija, se razlikujejo - nekateri mediji navajajo, da je EU ceno izstopa postavila pri številki 45 milijard, drugi, da je govora o 60 milijardah, spet tretji govorijo celo o 100 milijardah. Uradnih podatkov ni.

London želi čimprejšnji dogovor o trgovini
Telegraph poroča, da je določitev konkretne vsote, ki jo bodo morali Britanci plačati zaradi odhoda iz povezave, edina možnost, da se prekine trenutni zastoj v pogajanjih med Londonom in Brusljem. A britanska vlada je pripravljena plačati ta znesek le pod pogojem, da bo EU pristal, da bo ta dogovor del pogovorov o prihodnjih odnosih med Veliko Britanijo in Unijo. Britancem je predvsem pomemben dogovor o prihodnjih trgovinskih odnosih z EU-jem. Po nekaterih poročilih naj bi bila britanska premierka Theresa May Bruslju pripravljena plačati 55 milijard evrov odškodnine, a so viri v britanski vladi ta znesek ocenili kot previsok.

Do leta 2022 malo sprememb za Britance
Časopis še piše, da se London zavzema za to, da bi Velika Britanija po izstopu iz Unije marca leta 2019 še naslednja tri leta v evropski proračun vplačevala po 10 milijard evrov letno, s tem denarjem pa bi Britanci ohranili dostop do enotnega evropskega trga. O konkretni ceni izstopa bi se nato dogovorili v kasnejših pogajanjih.

Glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier javno ne želi govoriti o znesku, ki ga bodo morali Britanci plačati zaradi izstopa, večkrat je poudaril le, da se je treba o metodologiji izračuna te vsote dogovoriti v prvi fazi pogajanj, ki se končajo oktobra letos. Vztraja tudi, da se morata strani čim prej dogovoriti tudi o pravicah državljanov Evropske unije, ki živijo v Veliki Britaniji ter o ureditvi meje z Irsko. Ko bosta dogovorjeni ti vprašanji, se bodo lotili pogajanj o prosti trgovini.

Britanski finančni minister Philip Hammond je pred kratkim v pogovoru za BBC dejal, da se po izstopu države iz EU-ja zavzema za triletno prehodno obdobje, v katerem bi "vse delovalo podobno kot pred izstopom". "Veliko stvari bo podobnih, dobrine med Veliko Britanijo in EU-jem se bodo še naprej menjale na podoben način, kot se zdaj," je dejal Hammond. To pa ne bo veljalo za državljane držav članic EU-ja v Veliki Britaniji, ki se bodo morali po brexitu registrirati, saj bo država po brexitu vzpostavila nov imigracijski sistem.

Premierka Mayeva bo imela prihodnji mesec govor, v katerem naj bi pojasnila mnoga vprašanja, ki se porajajo o prihodnosti Velike Britanije po brexitu.