Britanska premierka Theresa May je kolegom iz EU-ja v v četrtek predstavila po njenih besedah "pošteno, resno in velikodušno ponudbo" za zagotavljanje pravic in statusa, ki jih bo uživalo okoli tri milijone državljanov Unije v Veliki Britaniji po izstopu te države iz EU-ja.

Kot je dejala, nobenemu ne bo treba zapustiti države, vsi pa bodo dobili priložnost, da uredijo svoj status. Poleg tega naj bi bil vsak državljan EU-ja, ki že pet let biva v Združenem kraljestvu, na področjih zdravstva, izobraževanja, prejemkov in pokojnin deležen enake obravnave kot britanski državljani. Podroben načrt je sicer pričakovati v ponedeljek.

Iz Evropske unije prihajajo kritični odzivi. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je britansko ponudbo označil za nezadostno, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa pravi, da je "pod pričakovanji". "To je prvi korak, a ta ni zadosten," je poudaril Juncker. Na vprašanje, ali ima jasno idejo o tem, kakšen brexit želi Theresa May, je kratko in jedrnato odgovoril: "Ne." Tusk pa je dodal, da bo podrobna analiza sledila, ko bodo dobili podroben načrt.

Kritična do predloga Londona sta bila tudi belgijski premier Charles Michel in avstrijski kancler Christian Kern.

Dogovor o preselitvi evropskih agencij
Voditelji 27 članic Evropske unije so se v Bruslju medtem dogovorili o štiristopenjskem postopku za preselitev evropskih agencij za zdravila in banke iz Združenega kraljestva. Končna odločitev o novih sedežih naj bi bila znana novembra.

Dogovor o postopku s štirimi postajami zmanjšuje negotovost, ki jo je povzročila odločitev za brexit, je poudaril Tusk.

Štiri stopnje postopka so: posredovanje ponudb zainteresiranih držav članic do julija, do konca septembra bo Evropska komisija ocenila ponudbe na podlagi dogovorjenih meril, na podlagi te ocene bo oktobra sledila politična razprava, novembra pa bodo ministri o tem odločili z glasovanjem.

EuObserver poroča, da so odločitev o novi lokaciji sedežev za okoli tisoč zaposlenih na agencijah sicer prestavili z oktobra na november, saj naj bi za vse faze dogovora vendarle potrebovali nekoliko več časa.

Slovenija ne bo kandidirala
Slovenija za sedeža evropskih agencij za zdravila in banke, ki ju bodo zaradi brexita preselili iz Velike Britanije, ne bo kandidirala, so potrdili na ministrstvu za zunanje zadeve. "Slovenija bi se za kandidaturo odločila, če bi presodila, da lahko predstavi kredibilno kandidaturo z realnimi možnostmi za zmago," so pojasnili.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo strinjanje med 27 članicami EU-ja, da je treba odločitev sprejeti čim prej in transparentno, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju kontinuitete dela obeh agencij.

Merila med drugim zahtevajo ustrezno pogostost poletov
Merila med drugim predvidevajo dovolj velike in ustrezno opremljene pisarniške in konferenčne prostore, ustrezno pogostnost letalskih povezav, vključno z medcelinskimi destinacijami, ter zadostne hotelske in nastanitvene zmogljivosti za obiskovalce agencij.

Obenem bo morala gostiteljica agencij v skladu z merili zagotoviti dovolj mest za otroke zaposlenih na šolah z mednarodnim programom.

Poleg teh meril bo pri odločanju ključna ocena o ugodnosti posamezne ponudbe, upoštevati pa je treba tudi prednost držav, ki še nimajo sedeža evropske agencije, so izpostavili na MZZ-ju.

Slovenska vlada se bo posvečala Acerju
Namesto kandidaturi za sedeža agencij za zdravila in banke bo tako slovenska vlada v naslednjem obdobju posebno pozornost namenjala predvsem širitvi in okrepitvi delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani, ki je z novo evropsko zakonodajo pridobila dodatne pristojnosti in naloge.

Odločitev o postopku za selitev agencij so sprejeli voditelji na zasedanju brez britanske premierke Therese May, ki je sicer predtem na skupnem zasedanju poročala o stanju na Otoku.