Notranji ministri EU-ja bodo danes razpravljali o težavah s povečanim številom prošenj za azil, s katerimi se spopadajo nekatere članice od odprave vizumov za države Zahodnega Balkana. Začasnega suspenza pravice do potovanja brez vizumov ne bo, saj mehanizem za to še ne obstaja. Pričakujejo se torej le opozorila in pozivi k ukrepanju. Foto: EPA
Notranji ministri EU-ja bodo danes razpravljali o težavah s povečanim številom prošenj za azil, s katerimi se spopadajo nekatere članice od odprave vizumov za države Zahodnega Balkana. Začasnega suspenza pravice do potovanja brez vizumov ne bo, saj mehanizem za to še ne obstaja. Pričakujejo se torej le opozorila in pozivi k ukrepanju. Foto: EPA

Težava se je v Nemčiji pojavila po odločitvi sodišča julija letos, ki je dejansko vse prosilce za azil izenačilo z brezposelnimi. V Nemčiji jim dajo dnevnice od 120 evrov do 400 evrov na mesec. Dejansko je to za njih, če pridejo z družino, trikrat višji dohodek, kot ga imajo doma. Poleg tega lahko ostanejo v državi, če za to zaprosijo, tudi pol leta. Nemčija si je pravzaprav s tem poslabšala situacijo.

Tanja Fajon
Tanja Fajon
Evropska poslanka Tanja Fajon nasprotuje ponovni uvedbi vizumom za države Zahodnega Balkana. Foto: MMC RTV SLO

Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska in Avstrija so pozvali Evropsko komisijo, da znova razmisli o brezvizumskem režimu za države Zahodnega Balkana, o katerem so evropski poslanci razpravljali danes.

Šesterica držav je izrazila zaskrbljenost, saj naj bi iz omenjenih držav Zahodnega Balkana za azil zaprosilo vse več ljudi - zgolj v prvih osmih mesecih letošnjega leta je v Nemčiji za azil zaprosilo 4.835 ljudi, na Švedskem 4.200, v Švici 3.000 in v Belgiji več kot tisoč.

EU je vizume za državljane Srbije, Makedonije in Črne gore odpravil konec leta 2009, medtem ko lahko državljani BiH-a in Albanije v Unijo brez vizumov potujejo od konca leta 2010. Prebivalci Kosova so edini v regiji Zahodnega Balkana, ki za potovanje v države EU-ja še potrebujejo vizum.
___________________________________

Glede grožnje o ponovni ukinitvi vizumov za države Zahodnega Balkana smo spregovorili z evropsko poslanko Tanjo Fajon.

Vi ste se na idejo o ponovni uvedbi vizumov za Zahodni Balkan že odzvali in dejali, da bi bil to korak nazaj.
Vprašanje vizumov ostajajo zelo resna skrb v določenih članicah EU-ja, predvsem zaradi povečanega števila iskalcev azila držav Zahodnega Balkana. A situacija ni alarmantna. V Evropskem parlamentu razpravljamo o precej starem predlogu Evropske komisije o uvedbi t. i mehanizma za začasni suspenz brezvizumskega režima za te države.

Lahko razložite, kaj to pomeni?
To pomeni, da bodo lahko ena ali več članic EU-ja zahtevale, da se sprva za pol leta za eno izmed tretjih držav, ali je to Zahodni Balkan ali neka druga država, začasno spet uvede vizume za potovanja. To je začasni suspenz, saj državljani teh držav za pol leta ne bodo mogli potovati v države Schengena. Pri tem bodo imele države možnost podaljšanja suspenza za devet mesecev. To za zdaj še ne obstaja, o tem se pogovarjamo, kdaj bo predlog sprejet, pa ne vem.

Glavna težava naj bi bili Romi iz Romunije, število prosilcev za azil naj bi se povečalo prav v zimskem času.
Pritisk Nemčije in Švedske je prav zato, ker imajo izredno prijazne azilne sisteme. To pomeni, da lahko ljudje ostanejo tam tudi do pol leta. Dobijo neke dnevnice in streho nad glavo. EU nima skupnega azilnega sistema, zato gredo ti ljudje v države, v katerih lahko najdlje ostanejo. Zelo težko je kriviti države Zahodnega Balkana. Vlade delajo zelo veliko, da bi preprečile zlorabe brez vizumskega sistema, ampak ljudje, tu gre predvsem za pripadnike manjšin, Rome, revne ljudi, bodo zmeraj iskali boljše priložnosti. Poskusi v Nemčiji in na Švedskem recimo gredo zdaj v smer, da bi vse države Zahodnega Balkana priznali kot varne države. To so naredili Avstrija, Belgija in Luksemburg.

Varne države ... kaj to pomeni?
To so države, kjer ljudje ne morejo dobiti političnega azila, in so zato varne. Prav tako so skrajšale postopke za čakalce na azil, v Belgiji recimo na štirinajst dni. In dejansko v Avstriji danes nimajo nobene težave z ljudmi z Zahodnega Balkana, da bi prišli kot lažni iskalci azila, enako je v Belgiji in Luksemburgu. Priporočila gredo v smer, da bi na strani EU-ja za države Zahodnega Balkana, ki so že v procesu približevanja EU-ju, spoznali kot države varnega izvora. To pomeni, da ljudje nimajo možnosti, da bi dobili azil, s tem pa jim dejansko skrajšajo postopke. Nizozemska je ubrala zanimivo metodo in imajo manj težav. Tam so posebej za države Zahodnega Balkana zelo pospešili postopke in dejansko ljudje ne morejo ostati kar pol leta.

Kateri so najpogostejši argumenti za uvedbo vizuma, ki ga slišite med kolegi poslanci?
Če pretvorimo odstotke povečanega števila prosilcev za azil Zahodnega Balkana v številke, gre pravzaprav za zelo majhne številke. Mislim, da je bolj težava celotna situacija v Evropi, kjer je migracijski pritisk, ljudje prihajajo od zunaj in iščejo priložnosti. Države Zahodnega Balkana so v zadnjih treh letih vstopile v brezvizumski režim in seveda se je v teh treh letih pritisk povečal tudi s te strani. Mislim, da veliko držav v Evropi bolj izkorišča to populistično, nacionalistično retoriko, še posebej Nemčija. Zadnjič je začel nemški minister groziti Srbiji, da bodo uvedli vizume – zdi se mi, da je to že začetek volilne kampanje.

No, tudi če bi bila sprejeta, reciva temu milejša oblika mehanizma za začasni suspenz, se zdi, da gre za kaznovanje prebivalcev omenjene regije?
To bo ogromna kazen. To bo ogromen korak nazaj za Zahodni Balkan. To je bilo za ljudi nekaj najbolj oprijemljivega, da so lahko Evropo razumeli. Zdi se mi, da si nikoli ne smemo dovoliti te situacije. Iz polletnega suspenza se lahko zgodi, da bo ostal pritisk držav in se nikoli več ne uvede brezvizumski sistem. Zdaj ko se mi pogajamo v parlamentu, moramo za ta mehanizem izboriti čim boljšo podlago, da ne bodo države članice izkoriščale in zapirale mej prehitro, brez kakršnega koli nadzora.

Države, ki so podale pritožbo (med njimi sta tudi Nemčija in Francija), so v EU-ju močne države. Veliko možnost je, da bodo drugi preglasovani. Ali sploh obstaja kakšna alternativa?
Da, to so res močne države. Težava je, da nimamo skupnega azilnega sistema. Vsi, ki se ukvarjamo z Zahodnim Balkanom, se pogovarjamo v smeri, da bi države, ki imajo največje težave s tem, to pa sta Nemčija in Švedska, skrajšale postopke za ljudi. Težava se je v Nemčiji pojavila po odločitvi sodišča julija letos, ki je dejansko vse prosilce za azil izenačilo z brezposelnimi. V Nemčiji jim dajo dnevnice od 120 evrov do 400 evrov na mesec. Dejansko je to za njih, če pridejo z družino, trikrat višji dohodek, kot ga imajo doma. Poleg tega lahko ostanejo v državi, če za to zaprosijo, tudi pol leta.
Nemčija si je pravzaprav s tem poslabšala situacijo. Previdni pa moramo biti, saj imajo ljudje vedno pravico zaprositi za azil. Za Zahodni Balkan je težko reči, da so ti ljudje upravičeni do azila, saj so to vse države, ki so že v procesu približevanja EU-ju. Seveda pa moramo vzporedno reševati romsko tematiko. Zato so vzpostavljeni skladi financiranja. A vprašanje Romov je velika skrb celotne Evrope, Zahodnemu Balkanu ne bo uspelo rešiti vprašanja Romov čez noč.

Težava se je v Nemčiji pojavila po odločitvi sodišča julija letos, ki je dejansko vse prosilce za azil izenačilo z brezposelnimi. V Nemčiji jim dajo dnevnice od 120 evrov do 400 evrov na mesec. Dejansko je to za njih, če pridejo z družino, trikrat višji dohodek, kot ga imajo doma. Poleg tega lahko ostanejo v državi, če za to zaprosijo, tudi pol leta. Nemčija si je pravzaprav s tem poslabšala situacijo.

Tanja Fajon