Na zasedanju v Luksemburgu so ministri pozvali k čimprejšnji vzpostavitvi mehanizma, ki bo ob resnih kršitvah omogočal hitro začasno ukinitev pravice prebivalcev držav Zahodnega Balkana do potovanja v schengen brez vizumov.

Načelni dogovor o tem mehanizmu so ministri sprejeli lani decembra, od takrat pa potekajo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki naj bi prinesla dogovor v treh ali štirih mesecih.

Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je po koncu zasedanja ponovno opozorila, da porast prošenj za azil z Zahodnega Balkana po vizumski liberalizaciji povzroča "resno zaskrbljenost".

Število prošenj za azil v EU-ju iz držav Zahodnega Balkana je letos v primerjavi z lani poraslo za 75 odstotkov, kar je veliko, je pojasnila komisarka.

"Čas je, da se države na Balkanu resno spopadejo s to težavo," je pozvala Malmströmova in napovedala, da bo o tem govor novembra na srečanju predstavnikov EU-ja in vseh notranjih ministrov iz regije, ki bo v Tirani.

Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengenski prostor brez vizumskega nadzora na notranjih mejah potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je Unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo.

Slovenija ne bo pozitivna oaza
Za rešitev težave porasta prošenj za azil po odpravi vizumov niso odgovorne le države Zahodnega Balkana, ampak tudi ciljne države v EU-ju, meni slovenski notranji minister Vinko Gorenak.

V Sloveniji se število prosilcev za mednarodno zaščito iz Zahodnega Balkana po vizumski liberalizaciji ni povečalo, je pa za 20 odstotkov poraslo število tujcev, ki vstopajo v državo in tam po 90 dneh dovoljenega bivanja ostajajo nezakonito, a ne prosijo za azil. Slovenija je sicer letos prejela 190 prošenj za azil, od tega 30 odstotkov iz držav Zahodnega Balkana, večinoma s Kosova.

Minister Gorenak ob tem izpostavlja težko odločitev, pred katero je EU: ali kaznovati veliko večino ljudi, ki brezvizumski režim koristi v poštene namene, ali sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečili izkoriščanje tega sistema. Sam se zavzema za drugo možnost.

Poleg tega je minister izpostavil, da ne vidi težave samo v državah Zahodnega Balkana, češ da niso one "tisti grdi rački". "Slika ni črno-bela ... tudi ciljne države bi lahko sprejele določene ukrepe za zajezitev te težave. In pomagati bi bilo treba tako in drugače - na primer z dobrimi praksami - državam Zahodnega Balkana," je poudaril Gorenak.

"Kam gredo ti ljudje? V tiste države, ki imajo najliberalnejši, najbolj odprt sistem, kjer so postopki najdaljši, kjer jim dajejo denar. Po domače - gredo v oaze EU-ja, kjer vedo, da se jim bo najbolje godilo," je ponazoril minister.

Pri tem je spomnil, da kot minister ukrepa, da Slovenija ne bi imela te težave. "Slovenija ne bo pozitivna oaza, ampak bo povprečje, zato gremo v spremembo zakona o mednarodni zaščiti. Bonitete, postavljene v prejšnji vladi, ki so štrlele nad povprečjem v EU-ju, smo spustili na povprečje, da nisi z vidika bonitet najugodnejši, ker potem si ciljna država," je pojasnil.

Ob tem je minister še poudaril, da ni naklonjen temu, da se za Zahodni Balkan "ključavnica zapre", saj je bila pod to ključavnico nekoč tudi Slovenija, pa ni bilo prijetno.

"Dobro bi bilo izkoristiti vse možnosti, preden gremo v suspenz ... čeprav govorimo o začasnem suspenzu, je dejstvo, da bo ta začasno, začasno, začasno verjetno trajal dolgo ali v nedogled," je še opozoril.