Kot prednostno nalogo si je Finska zadala širitev Unije, nadaljevali naj bi tudi razpravo o njeni ustavi, pozornost pa bodo Finci posvetili tudi povečanju konkurenčnosti in odnosom z Rusijo. Kot cilj naj bi si zadali tudi poenostavitev skupne zakonodaje.

V tem polletju naj bi postalo jasno, ali bosta Romunija in Bolgarija v povezavo sprejeti ob začetku prihodnjega leta ali pa bosta morali čakati še eno leto. Nadaljevali naj bi pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo.

Zaplete gre pričakovati pri sprejemanju Turčije, saj ta noče priznati Cipra, ki je že član povezave. Finski zunanji minister Erkki Tuomioja je ta teden v Bruslju dejal, da bodo pogajanja Turčije ogrožena, če do konca leta ne bo začela izvajati sporazuma o carinski uniji, ki bi ga morala izvajati z vsemi 25 članicami, tudi Ciprom.

Kar se tiče ustave, v naslednjih pol leta ne gre pričakovati večjega napredka. Finska napoveduje, da jo namerava ratificirati še to jesen, da bi s tem dokazala svojo zavezanost.

Finska napoveduje tudi krepitev sodelovanja članic na področju pravosodja in notranjih zadev, v skladu z odločitvijo Evropskega sveta pa naj bi zagotovila tudi večjo odprtost delovanja evropskih institucij.

Glavna tema neformalnega vrha EU-ja, ki bo jeseni potekal v Lahtiju naj bi bilo spodbujanje konkurenčnosti in inovacij. Posvetili naj bi se tudi oskrbi z energijo, saj naj bi se vrha udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Finci bodo predsedovanje Uniji predali Nemcem, te bodo v drugi polovici prihodnjega leta nasledili Portugalci, v začetku leta 2008 pa bo Unijo vodila Slovenija. Finska bo EU-ju naslednjič predsedovala leta 2020.