Svoja mnenja so predstavili britansko predsedstvo, evropski ombudsman Nikiforos Diamanduros in predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič. Vprašanja smo poslali tudi predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, predsedniku Evropskega parlamenta Josephu Borrellu in evropskemu komisarju za znanost in raziskave Janezu Potočniku, vendar do objave prispevka na njih niso uspeli odgovoriti. Za mnenja smo jih povprašali pred sprejetjem finančne perspektive, zato ta v odgovorih ni omenjena, kljub temu, da je nedvomno zaznamovala leto, ki se poslavlja.

Britansko predsedstvo
Predstavnik zunanjepolitičnega urada britanskega predsedstva Michael Despo je leto 2005 orisal skozi uspehe polletnega predsedovanja Velike Britanije.

Kot največje dosežke je izpostavil začetek pristopnih pogajanj s Turčijo in Hrvaško, dogovor o reformi sektorja sladkorja, izboljšanje nadzorne funkcije Evropske komisije ter zagon mirovne misije na mejnem prehodu Rafa v Gazi in v Acehu v Indoneziji.

"Predsedstvo je sprožilo ključno debato o prihodnosti Evrope, vključno z vrhom v Hampton Courtu, kjer smo dosegli dogovor o novem načinu dela na prednostnih področjih in začasnim poročilom o razpravah na državnih ravneh," je še dejal Despo. Na vprašanje o obetih za prihodnost Despo ni odgovoril.

Nikiforos Diamanduros
Po besedah evropskega ombudsmana sta leto 2005 zaznamovala negativna izida referenduma o evropski ustavi v Franciji in na Nizozemskem. "Za moje pojme je ustava predstavljala korak naprej za državljane Evrope na številnih področjih, recimo z zagotavljanjem odprte in demokratične Evropske unije in večje zaščite državljanov," je dejal Diamanduros.

Za ombudsmanovo pisarno je bilo leto 2005 zelo pomembno, saj so med drugim praznovali desetletnico obstoja. "To nam je dalo priložnost za refleksijo prvega desetletja delovanja in za raziskovanje tega, kaj lahko še storimo, da bi EU dejansko približali državljanom."

Po Diamandurosovem mnenju sta bili osebnosti, ki sta v EU-ju najbolj zaznamovali leto 2005, podpredsednika Evropske komisije Margot Wallström in Siim Kallas.

Prva je po negativnih izidih referendumov v Franciji in na Nizozemskem lansirala Načrt D - načrt za demokracijo, dialog in debato, s katerim je želela državljanom vrniti zaupanje v EU. Drugi je po besedah Diamandurosa pobudnik iniciative za transparentnost Evrope, s katero naj bi se državljanom približala Evropska komisija. "Takšne pobude so ključ do vrnitve zaupanja v Unijo," meni Diamanduros.

"V letu 2006 želim še dodatno opozoriti na možnost pritožbe evropskemu ombudsmanu. Preveč ljudi in organizacij še vedno ne ve, da se lahko pritožijo. Potrebno jim je pojasniti, da ombudsman nudi hitro, fleksibilno in zastonj rešitev na področjih, kot so zakasnela plačila, dostop do dokumentov in diskriminacija pri zaposlovanju. To je še posebej pomembno za nove članice, vključno s Slovenijo," je končal.

Mihela Zupančič
Po besedah Mihele Zupančič, predstavnice evropske komisije v Sloveniji, leto 2005 za EU ni bilo najlažje. "Evropa se je soočila z resno nevarnostjo terorizma, z naravnimi katastrofami in naraščajočo socialno negotovostjo v nekaterih državah članicah. Doživela je zavrnitev Ustavne pogodbe v dveh ustanovnih članicah ter v danem trenutku še vedno zbira politično voljo, da uspešno sklene pogajanja o prihodnjem finančnem okvirju Unije," je dejala.

Evropska komisija se je tako po mnenju Zupančičeve v prvem letu delovanja znašla pred številnimi resnimi izzivi. "K iskanju učinkovitih odgovorov nanje je poskušala prispevati po svojih najboljših močeh, npr. s ponovnim zagonom Lizbonske strategije in s strategijo krepitve vezi z državljani (Načrt D), če omenim le dva pomembnejša dosežka," je pojasnila.

"V vse te naloge je tesno vpeto tudi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, za katerim je prav tako izredno pestro leto. Poleti se je končalo obdobje prehoda iz delegacije v predstavništvo. Z mojim imenovanjem kot vodje predstavništva se je tako začelo novo obdobje delovanja predstavništva v pogojih članstva Slovenije v EU," je povedala Zupančičeva.

Glede prihodnosti je Zupančičeva dejala: "Dogodke je težko napovedati. Nedvomno pa Evropo in Evropsko komisijo v prihodnosti čakajo izzivi, kot so zagotovitev rasti gospodarstev in zaposlovanja, ohranjanje visokega življenjskega standarda, preprečevanje nezakonitih migracij, spodbujanje trajnostnega razvoja, krepitev varnosti za državljane. Sicer pa ne smemo pozabiti, da se bo v letu 2006 Unija morala soočiti z odgovorom na vprašanje, kako naprej po zavrnitvi Ustavne pogodbe v dveh članicah. O tem bo Evropski svet odločal junija."

Zupančičeva bi težko izbrala posameznika, ki je v EU-ju najbolj zaznamoval leto 2005. »Kar je dobro. Saj potrjuje moje močno prepričanje, da je glavna prednost Evrope v ustvarjalnosti in odličnosti njenih ljudi«, je optimistično končala.