Kljub pozivom, tako Diamantopulujeva, se je doslej na tem področju le malo spremenilo. Podatki kažejo, da mejo 40-odstotne zastopanosti v parlamentu presegajo le na Švedskem (45 odstotkov žensk). Več kot 30 odstotkov žensk sestavlja parlamente še v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, na Finskem, Nizozemskem in v Avstriji. Na zadnjih mestih pa so se znašle Francija (12,3 odstotkov žensk), Italija (9,6 odstotka) in Grčija (devet odstotkov), kar glede na stanje v letu 1999 pomeni le minimalno spremembo.

V nekaterih članicah je delež žensk v vladah kljub vsemu precej zrasel. V Belgiji je tako v primerjavi z letom 1999, ko je bilo v vladi 14 odstotkov žensk, sedaj tretjina ministric žensk. Tudi v Nemčiji je delež ministric zrasel, in sicer s 36 na 43,6 odstotka, prav tako v Španiji - s 14 na 26,6 odstotka. Nasprotno pa je v Grčiji, ki je tudi tu na zadnjem mestu, delež žensk v vladnem kabinetu celo padel, in sicer z 9,5 na 8,2 odstotka.