S tem želi Unija preprečiti, da bi mali proizvajalci banan iz nekdanjih afriških in karibskih kolonij izgubili posel zaradi velikih proizvajalcev v Latinski Ameriki.

Spor so sprožile ZDA, saj želijo zaščititi ameriška podjetja, med njimi Chiquita Brands Int. in Dole Food Co., ki poslujejo s proizvajalci banan v Latinski Ameriki. V vojni z bananami pa EU podpira nekdanje kolonije, ki so doslej imele skorajda izključno pravico za dostop do trgov EU-ja.

Spor zaradi banan se vleče že 7 let
Južnoameričani so se zavzemali, da bi bile carinske dajatve na banane nizke - 75 evrov za tono, medtem ko so nekdanje evropske kolonije zahtevale višje - 275 evrov na tono, da bi tako ohranile konkurenčno prednost.

EU upa, da bodo visoke carinske dajatve zaščitile nekdanje kolonije. "Za takšne dajatve smo se odločili, da bi ohranili stabilnost tržnih deležev," je ob tem dejala tiskovna predstavnica komisarja za trgovino Arancha Gonzales. Nekdanje kolonije imajo sedaj 20-odstotni delež na svetovnem trgu, evropski proizvajalci banan - najpomembnejša je Španija - prav tako 20 odstotkov, Latinska Amerika pa ima 60-odstotni tržni delež.

Na nove carinske dajatve na banane, ki jih je nedavno določil EU, se ZDA še niso odzvale.

Združene države so sicer prvi trgovinski spor, povezan z evropskimi uvoznimi carinami na banane, dobile leta 1997. WTO se je takrat z Washingtonom strinjal, da so evropski predpisi diskriminacijski. Dve leti pozneje je WTO Združenim državam dovolil, da uvedejo 191,4 milijona dolarjev težke trgovinske sankcije za blago iz EU-ja. Premirje v "bananski vojni" so ZDA in EU sklenili leta 2001, ko je unija privolila v spremembo svojega uvoznega sistema, ki jo mora dokončno izpeljati do leta 2006.

Po doslej veljavnih predpisih imajo nekdanje evropske kolonije, večinoma karibske, skoraj izključni dostop do evropskega trga banan, kar jezi južno- in srednjeameriške proizvajalce banan ter največja bananska podjetja s sedežem v ZDA.