Sveženj naj bi bil korak v pravo smer za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar je v zadnjih letih postala ena ključnih nalog mednarodne skupnosti.

Pred predstavitvijo ukrepov je okolijski minister Janez Podobnik dejal, da Slovenija pričakuje "pravične rešitve in tudi solidarnost", kasneje pa še poudaril, da sta okolijski prednostni nalogi našega predsedovanja podnebne spremembe in biotska raznovrstnost.

Komisija je v obširni zakonodajni sveženj prenesla marčevske zaveze Evropskega sveta - do leta 2020 znižati izpuste toplogrednih plinov za 20 %, dvigniti delež obnovljivih virov energije na 20 % in dvigniti delež biogoriv v energetski mešanici EU-ja na 10 %.

Vsako članico čaka posebna naloga
Bruselj bo zdaj razkril še številčne cilje za vsako posamezno državo članico EU. Cilji bodo za države obvezujoči, zato ni čudno, da na komisijo izvajajo veliko pritiskov. Podnebno-energetski sveženj bo na izredni seji Evropskega parlamenta predstavil predsednik komisije Jose Manuel Barroso.

Pet zakonodajnih predlogov
Podnebno-energetski sveženj sestavlja pet zakonodajnih predlogov: direktivo o shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS), odločbo o delitvi prispevka med članicami EU-ja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za sektorje zunaj ETS-ja, direktivo o obnovljivih virih energije skupaj z delitvijo prispevka med državami članicami za obnovljive vire in direktivo o zajemanju ter shranjevanju ogljikovega dioksida. Poleg tega vsebuje še odločbo o reviziji kodeksa o državnih pomočeh za okolijske namene.

Kakšen bo postopek sprejemanja zakonodajnega svežnja? Dosje bo obravnavan v različnih formacijah Sveta EU-ja, kar pomeni, da se bodo o njem pogajali ministri na več področjih, nedvomno predvsem na okolijskem in energetskem. Evropski parlament sodeluje pri obravnavi zakonodaje v postopku soodločanja, kar pomeni, da bodo evropski poslanci sveženj obravnavali v pristojnih odborih.

Kaj pričakuje Slovenija?
"Kaj pričakuje Slovenija? Da bodo rešitve pravične in da bo med njimi tudi solidarnost. Če se bo to zgodilo, potem bo tudi iskanje soglasja v vseh državah članicah bistveno lažje," je prepričan Podobnik, ki bo moral voditi pogajanja o svežnju med državami članicami.

"Bil bi nerealen ali pa prevelik optimist, če bi rekel, da pričakujem, da bodo pogajanja enostavna. Ne bodo. Ampak Evropska unija mora tukaj iti naprej," je menil Podobnik.

Ob tem je slovenski minister še dodal, da je paket pomemben za ohranitev vodilne vloge EU, saj bo njegov dokončni sprejem prispeval tudi k pospešenim mednarodnim pogajanjem za oblikovanje podnebnega režima po letu 2012.

Greenpeace razmeroma zadovoljen
Iz Greenpeacea so medtem podali izjavo, da je Evropska komisija s paketom zakorakala v pravo smer, vendar nekoliko obotavljivo. Greenpeace je enoten v svoji popolni podpori političnim obvezam, ki bodo dvigovale delež obnovljive energije, a cilj povečanja deleža biogoriv v transportu na 10 % jim zbuja resne pomisleke glede okoljskih in družbenih učinkov takšnih ukrepov, saj trajnostni standardi, ki jih predlaga komisija ne morejo zagotoviti zadovoljive ravni trajnosti.

"Paket vsebuje številne elemente izboljšav, vendar tudi eno temeljno napako: količina izpustov še ne dosega potrebnega 30% zmanjšanja,“ pravi Mahi Sideridou, politična direktorica za področje energetske in podnebne politike pri EU enoti Greenpeace.

Barroso: Da le koristi gospodarstvu in okolju
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob potrditvi svežnja dejal, da je pomembno, da je le-ta koristen tako za gospodarstvo kot tudi za okolje. "Želimo, da industrija ostane na evropskih tleh in nočemo izvažati delovnih mest v druge dele sveta."

Ob tem je Barroso sveženj še označil za "najbolj daljnosežen predlog, kar jih je oblikovala Evropska komisija v zadnjih letih".

K. S.