Kot je ocenila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, so bili s tem ustvarjeni temelji za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti železniškega prometa v Uniji. Komisarka je pozdravila prizadevanja ministrov za postopno odpiranje trga.

Po sklenitvi političnega dogovora bodo usklajevanja kmalu začeli Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU-ja. Predsednik komisije Jean-Claud Juncker in prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans sta v pismu poudarila pomen pravočasnega sprejetja svežnja za ustvarjanje bolj odprtega in kakovostnejšega notranjega trga, ki je prioriteta komisije.

Razdrobljeno železniško omrežje
Evropsko železniško omrežje je trenutno precej razdrobljeno. Članice namreč uporabljajo različne varnostne standarde in tehnične sisteme. Zaradi zapletenosti in visokih stroškov novi železniški prevozniki in nova tehnična oprema tako le stežka vstopajo na železniški trg.

Četrti železniški sveženj naj bi odpravil preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja in s tem pripomogel k oblikovanju bolj konkurenčnega železniškega sektorja z boljšimi povezavami med EU-jem in državami, ki nanj mejijo.

Korak k alpsko-balkanskemu tovornemu koridorju
Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je medtem v sredo ob robu neformalnega ministrskega zasedanja z avstrijskim ministrom za promet Aloisom Stögerjem in bolgarskim prometnim ministrom Ivajlom Moskovskim podpisal pismo o nameri o vzpostavitvi alpsko-zahodnobalkanskega železniškega tovornega koridorja.

Gre za skupen dokument ministrstev Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Slovenije, pristojnih za promet, s katerim želijo te države poudariti pomen tovornega železniškega koridorja od Salzburga oziroma Welsa do bolgarsko-turške meje.

Države podpisnice bodo ustanovile tudi skupno delovno skupino, ki bo koordinirala delo za doseganje zastavljenih ciljev, so sporočili z infrastrukturnega ministrstva.