Bulčeva je uvodoma v svoji viziji naglasila, da si želi, da bi EU čez desetletja postal enoten prostor in trg, ki bo lastno blaginjo prelil tudi prek svojih meja. Svojo pravo moč pa bo EU pokazal šele čez nekaj let, je prepričana Bulčeva.

Na svojem področju, torej prometu, njena vizija zajema digitalizacijo prek vseh prometnih poti, deurbanizacijo prometa ter njegovo internacionalizacijo.

Pogovor Bulčeve z občinstvom se je nato začel s sklopom vprašanj, povezanim s položajem mladih. Statistični podatki po njenih besedah kažejo obrat navzgor, kar da je tudi posledica odziva, čeprav zapoznelega, EU-ja. Ključen dejavnik za zaposlovanje mladih pa je močno gospodarstvo, drugi pa so naložbe. Zlasti veliko naj bi k slednjim pripomogel t. i. Junckerjev fond, je pojasnila.

Tudi države članice so se po njenih besedah nanj že odzvale, saj že imajo nekaj milijard vložkov (Francija, Španija in Nemčija). Prijavljenih projektov pa je že več kot 1.000, pri čemer je regulativni okvir v državah članicah eno največjih vprašanj, saj bodo te brez ustreznega regulativnega okolja projekte težko izpeljali.

Države so odgovorne za svoje državljane
Brezposelnost mladih in zaposlenost v prekarnih oblikah pa je v prvi vrsti naloga držav članic, je poudarila. Evropska komisija (EK) sicer lahko da pobudo in denar, a izvedba je na članicah, je poudarila komisarka v odgovoru na vprašanje, kaj nameravajo v Bruslju storiti glede te problematike. Ob tem je mlade pozvala, naj se aktivirajo, povežejo in začnejo izvajati pritisk na ustrezne akterje.

Pomemben korak naprej v zaposlovanju mladih, ki jim bo odprl več poslovnih priložnosti in delovnih mest, je po njenem mnenju tudi digitalna agenda. Z njo želijo vzpostaviti enoten digitalen trg, kjer bi se odpravilo anomalije, kot so, da znotraj enotnega evropskega trga pri spletnih nakupih v nekatere države blaga sploh ne dostavljajo ali da so nekatere spletne storitve na voljo le na določenih trgih ipd.

Tudi digitalizacija v prometu je področje, kjer Bulčeva vidi največ priložnosti za zaposlovanje mladih. Na tem področju tako že razvijajo nov protokol, ki bi bil nekakšen GSM za promet in ki bo omogočal razvoj novih aplikacij za promet, kjer bodo s svojim znanjem vstopili mladi.

Kako hitro bomo lahko v resnici šli čez Slovenijo?
Razprava se je v nadaljevanju prevesila v problematiko prometa. Železnice so prednostno področje vlaganja – komisija želi povečati železniški promet in tako razbremeniti okolje, je razložila. Želja v Bruslju je, da bi bil minimalen standard v Evropi 160 kilometrov na uro za železniški promet.
Naložbe v ta segment pa so odvisne od načrta prioritetnih tras v devetih prometnih koridorjih, ki si jih je EK zadal vzpostaviti do leta 2030, je povedala Bulčeva. Se pravi, trase, ki so prednostne, bodo najprej financirane. Iz Slovenije so vključene naložbe iz dveh koridorjev.

V teh koridorjih sicer niso predvidene le železnice, ampak tudi ceste, vendar je EU ceste pripravljen manj finančno podpreti, je dejala in pristavila, da si h koridorjem zelo prizadevajo pritegniti tudi azijske partnerje.

Trenutno pa se dogaja nov bum, saj je EU vodilni v svetu pri letalstvu, tako pri komercialnih letalih kot tudi na področju robotskih letalnikov, zato so ga letos postavili na prvo mesto, je dodala.

Drama v Sredozemlju nas postavlja na preizkušnjo
Na plan je prišlo tudi vprašanje dostopnosti prometnih povezav za invalide. Bulčeva je pojasnila, da se v okviru digitalizacije prizadevajo prav za to, da bi se plačevanje preneslo na digitalno raven, kjer bi se plačevanje odvijalo avtomatsko in bi bile storitve vgrajene že v sistem.

V zadnjem delu je beseda nanesla tudi na razvpiti transatlantski trgovinski sporazum ali TTIP. Prepričana je, da so pogajanja o tem sporazumu najpreglednejši pogajalski proces na ravni EU-ja doslej. Tak sporazum po njenem mnenju prinaša večji trg in s tem manjše stroške za podjetja. Prav tako se lahko tako izpogajajo regulativni okviri za mala podjetja, ki so sedaj mnogokrat nezaščitena. Zagotovila je, da v standardih EK v pogajanjih ne namerava iti navzdol, sama pa ne vidi, katere evropske vrednote bi lahko bile s tem sporazumom ogrožene.

Glede federalizacije je pojasnila, da to ni eden od ciljev, ampak se ta trenutek bolj osredotočajo na večjo gospodarsko povezanost in gospodarski zagon. O drami v Sredozemlju pa meni, da gre za preizkus naše civilizacijske zavesti. Prepričana je, da to zahteva pretres odzivov, ki jih EU ima na takšne dogodke.