Voditeljem držav članic Unije se je na večerji pridružil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Voditeljem držav članic Unije se je na večerji pridružil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: EPA
Vladimir Putin
Ruski predsednik je dejal, da so se odnosi med Tbilisijem in Moskvo poslabšali zaradi potez gruzijskih oblasti. Foto: EPA
Janez Janša
Slovenski premier Janez Janša meni, da je zavlačevanje širitve schengna nedopustno. Foto: Reuters
EU trguje z energijo

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da se strinjata, da se je treba ogniti politiziranju vprašanja energijske politike. Ruski predsednik je po večerji z evropskimi voditelji, s katero se je končalo neformalno zasedanje, povedal, da mora energijsko sodelovanje Rusije in Unije temeljiti na skupnih načelih in pristopih ter upoštevati vzajemno odgovornost.

Predsedujoči EU-ju finski premier Matti Vanhanen je ob robu vrha dejal, da je cilj Unije zgraditi tesno, pravno zavezujoče partnerstvo z Rusijo, ki bo temeljilo na medsebojnem uravnoteženju dolgoročnih koristi. EU sicer upa, da bo Rusija v zameno za dostop na veliki evropski trg dovolila evropskim podjetjem izkoriščanje ruskih energetskih virov.

Putinu so izrazili tudi skrb glede demokracije v Rusiji, ki jo je pred kratkim pretresel umor raziskovalne novinarke Ane Politkovske. EU skrbijo napeti odnosi med Rusijo in Gruzijo, ki se je znašla pod rusko zaporo. Putin je dejal, da je od obnašanja Gruzije do regij, ki želijo odcepitev od nje, odvisno, ali se bosta državi izognili prelivanju krvi. Visoki predstavnik EU-ja Javier Solana je dejal, da je z obema stranema v stalnem stiku, saj želi pomiriti Tbilisi in Moskvo ter si prizadeva za srečanje med predsednikoma Gruzije in Rusije. EU je v začetku tedna ostro kritiziral ruske oblasti in jih pozval, naj prenehajo nadlegovati Gruzijce v Moskvi.

Slovenija opozarja na zamudo schengna
Na vrhu so razpravljali tudi o priseljenski politiki in v razpravi o tem vprašanju je Slovenija opozorila, da je eden izmed učinkovitih ukrepov za spopadanje s temi izzivi čimprejšnja širitev schengenskega območja. Slovenski premier Janez Janša meni, da je preveliko zavlačevanje s širitvijo iz tako imenovanih tehničnih razlogov nedopustno. Po Janševih besedah je ključna ugotovitev srečanja, da ni mogoče imeti koherentne zunanje energetske politike brez koherentne notranje politike.

"Obstaja velika politična volja za to, da Evropa izdela oziroma predvsem razširi to območje, vendar pa da izdela tudi znotraj tega schengenskega okvira enotno migracijsko politiko," je dejal Janša."Če bi se negativni val migracij okrepil, se postavlja vprašanje, ali je schengen dodatna zaščita ali ovira. Gre za procesa, ki gresta z roko v roki."

Tema pogovorov je bilo tudi ustvarjanje enotne inovacijske politike EU-ja. Najbolj je bilo poudarjeno vprašanje varstva intelektualne lastnine in spodbujanja sodelovanja med univerzami, podjetji in vladami. Voditelji so podprli ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo (EIT), za katerega želijo, da bi postal paradni konj inovacijske odličnosti v Evropi in bi konkuriral ZDA v povezovanju akademskih in poslovnih krogov.

Evropski voditelji so tudi nazdravili vstopu Romunije in Bolgarije v EU in pozvali sudansko vlado, naj privoli v prihod mirovnih sil ZN-a v pokrajino Darfur.

EU trguje z energijo