Putin je med obiskom v Berlinu dejal, da bi Rusija po desetletju in pol pogajanj lahko prihodnje leto postala članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar je podprla tudi Merklova in dodala, da bi to pripomoglo tudi h končanju zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine iz Dohe.

"Mislim, da je to mogoče in to je naša želja," je dejal Putin in pojasnil, da za rusko članstvo v WTO-ju ni praktično nobenih ovir več. Merklova je dodala, da bi bilo rusko članstvo v WTO-ju pozitivno tudi zaradi pogovorov skupine držav G20.

Merklova: Skupno območje je vprašanje prihodnosti
Manj naklonjena je nemška kanclerka predlogu o skupnem prostotrgovinskem območju "od Lizbone do Vladivostoka", ki ga je Putin predstavil v četrtkovem prispevku za nemški časnik Süddeutsche Zeitung. Putin meni, da v prihodnosti obstaja možnost za prostotrgovinsko območje ali celo naprednejše oblike gospodarskega združevanja, katerega rezultat bi bilo enotno tržišče z obsegom več trilijonov evrov. Omenja tudi "organsko sintezo dveh ekonomij - klasične, ki je nastala v Evropski uniji, in nove, ki se razvija v Rusiji".

Merklova meni, da je za kaj takega še prezgodaj in da je to "vprašanje prihodnosti", največjo oviro predlogu pa vidi v načrtovani carinski uniji Rusije s Kazahstanom in Belorusijo. "Načeloma sicer podpiram zamisel. Smo sosedje in tako kot na drugih področjih bomo naše partnerstvo okrepili. Korak za korakom," je dejala nemška kanclerka. Da bi taka skupnost lahko zaživela, bi se morala izvesti vizumska liberalizacija, a tudi na tem področju ni bistvenega zbližanja, sta povedala voditelja.

Putin zahteva posvetovanje z Moskvo
Ruski premier je pred srečanjem z Merklovo nagovoril nemške investitorje in bil oster do zakonov EU-ja o liberalizaciji energetskega trga, češ da ovirajo naložbe in niso nič drugega kot neciviliziran "rop". Zahteval je, da se Bruselj posvetuje z Moskvo pri sprejemanju tako pomembnih zakonov, češ da ogrožajo glavne plinovode, ki jih podpira ruski velikan Gazprom.

EU se je marca 2009 dogovoril o liberalizaciji energetskih trgov in zagotovil, da imajo tudi manjši dobavitelji plina neoviran dostop do evropske infrastrukture in da imajo enake možnosti kot njihovi večji tekmeci. Načrt je vključeval tudi t. i. klavzulo Gazprom, ki preprečuje podjetjem zunaj Unije, da bi kupila strateške distributerske mreže brez odobritve vlade.