Ženska je na območju petindvajseterice l. 1994 v povprečju rodila 1,48, l. 2005 pa 1,52 otroka. Smernice so v Sloveniji drugačne, saj je stopnja rodnosti v enakem obdobju padla z 1,32 na 1,23 otroka. Na repu povezave je Slovenija v družbi Poljske, Slovaške in Litve. Čeprav v podatkih še nista upoštevani, se z visoko rodnostjo ne ponašata niti Bolgarija in Romunija. Najvišjo rodnost so l. 2005 dosegle Francozinje (1,94 otroka), sledijo pa Danke in Finke.

Slovenska rodnost se je zviševala konec 19. stoletja, njen padec pa se je začel po 1. svetovni vojni. V zadnjih 50 letih se je število rojstev slovenskih otrok skoraj prepolovilo. Najmanj - 17.500 - je bilo rojenih l. 2001. Slovensko prebivalstvo pa se tudi stara. Konec l. 2005 je bilo 15,5 odstotka prebivalcev starih 65 ali več let, med svetovnim prebivalstvom je bilo toliko starih 7,4 odstotka prebivalcev. Razmerje med mladimi do 15. leta in starejši od 65 let se giblje v korist slednjih, medtem ko je v EU-ju mlajših le za odtenek več.

Pričakovana življenjska doba se je v enakem obdobju podaljšala približno za 16 let in je leta 2005 dosegla 77,8 leta. Povprečna starost prebivalstva se je v zadnjih treh desetletjih dvignila za 6,6 leta. Leta 2005 je bil moški v Sloveniji v povprečju star 38,7 leta, ženska pa 42,0 leta.

Hkrati z zviševanjem števila starejših se iz leta v leto zvišuje število upokojencev, ki prejemajo starostno pokojnino. V zadnjih 15 letih se je število le-teh povečalo za 58 odstotkov. Konec lanskega leta je starostno pokojnino prejemalo 315 tisoč prebivalcev Slovenije. V državah EU-ja je delež starejših le za 0,1-odstotne točke nižji od deleža mladih.