Pristopna pogodba, ki jo je deset pristopnic z EU-jem podpisalo 16. aprila 2003 v Atenah, podrobno opredeljuje pogoje vstopa oziroma članstva novink v povezavi. Ti so bili določeni v pristopnih pogajanjih, ki jih je Slovenija začela spomladi leta 1998, skupaj še z devetimi pristopnicami pa jih sklenila decembra 2002 na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu.

Ratifikacija pristopne pogodbe v DZ-ju ni vprašljiva - na referendumu o članstvu v EU-ju marca 2003 je vstop v Unijo podprlo slabih 90 odstotkov udeležencev. Za Slovenijo je potrditev pristopne pogodbe - gre za dokument za vseh deset pristopnic skupaj - še zadnji korak v predpristopnem obdobju, pogodbo pa bodo morale ratificirati tudi vse sedanje članice EU-ja.

Če se katera od njih ne bi strinjala s pogodbo, bi bil postopek ustavljen za vseh deset pristopnic. Če pa bi se pri ratifikaciji zapletlo v kateri od pristopnic, potem bi se iz procesa vključevanja izključila le ta pristopnica.

Med članicami pogodbe doslej še niso ratificirale Grčija, Luksemburg in Nizozemska, proces naj bi bil sklenjen februarja. Od prihodnjih članic pa ratifikacija čaka le še Slovenijo in Estonijo.

Besedilo pristopne pogodbe je plod skoraj petletnih pristopnih pogajanj, sama ratifikacija pa pomeni zaokrožitev več kot desetletje dolgih slovenskih prizadevanj in priprav za vstop v povezavo. Slovenija je namreč že leta 1992 EU zaprosila za sklenitev pridružitvenega sporazuma. Pristopna pogodba k EU-ju je najobsežnejšapogodba v zgodovini, saj ima okrog 5.000 strani.