"Vihar v kozarcu," je razkritje pogajalskih dokumentov glede prostotrgovinskega sporazuma z ZDA na svojem blogu komentirala evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Ob tem je poudarila, da ne gre za usklajeno besedilo, temveč objavljeni dokumenti zgolj odražajo pogajalska stališča, in da ne sme presenečati to, da imajo EU in ZDA različne poglede. EU pa po njenih besedah namerava zavrniti vse predloge, s katerimi se ne bo strinjal.

EU sicer miri svoje državljane, da se pogaja v njihovo korist in da so njegova stališča zdaj transparentna, saj po vsakem sklepnem krogu pogajanj objavlja poročila in pogajalska stališča. Na drugi strani pa se ZDA mudi, saj si ameriški predsednik Barack Obama želi, da bi bil TIPP sprejet pred koncem njegovega mandata, torej nekje do konca leta.

Razkriti pogajalski dokumenti, ki jih je objavila nizozemska podružnica Greenpeacea, pa kažejo tudi številne pasti, v katere bi se lahko ujel EU, še posebej če bi se zaradi pritiskov z druge strani Atlantika hitelo pri sprejemanju sporazuma.

Med objavljenimi dokumenti sta tudi poglavji, namenjeni kmetijstvu ter sanitarnim in fitosanitarnim sredstvom (namenjeno je zaščiti rastlin in zdravju živali). Na teh področjih je velik razkorak med ZDA in EU-jem. ZDA so namreč zelo naklonjene uporabi gensko spremenjenih organizmov, uporabi hormonskih spodbujevalcev pri vzreji govedine, poleg tega pa imajo precej različno regulativo herbicidov in pesticidov. Zato je zavladal velik preplah, da bi TTIP omogočil vdor tovrstne hrane na evropska tržišča, še posebej na račun cenenosti. S čimer bi se pospešil propad manjših kmetij, ki so že zdaj nekonkurenčne.

Židan: Previdnost je upravičena
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je, sicer kot predsednik SD-ja, poudaril, da dogodki dokazujejo, da je upravičena previdnost in da sporazum še ni sprejemljiv za EU. Hkrati pa so po njegovem mnenju upravičene zahteve, da bi moral morebitni doseženi sporazum potrditi parlamenti držav članic.

ZDA po Židanovih besedah višje evropske standarde jemljejo kot oviro v trgovanju. "V tem trenutku še ni videti, katera načela bi morali uporabljati, varnostne ali previdnostne," je dejal Židan. V Evropi velja t. i. varnostno načelo, da se neka tehnologija ali prehranski proizvod ne sme uporabljati, dokler ni dokazano, da je varen. Onstran Atlantika pa velja previdnostno načelo, da so zadeve lahko v uporabi, dokler se ne izkaže, da so nevarne.

Dogovor na tem področju po Židanovih besedah še ni dosežen, EU pa je zlasti občutljiv za uporabo gensko spremenjene hrane, meso kloniranih živali, uporabo rastnih hormonov pri reji živali, v ZDA pa tudi dovoljujejo višje koncentracije ostankov kemikalij v hrani.

"Dodatno so skrb vzbujajoča tudi druga področja regulativ, ki jasno kažejo na to, da Evropa v prihodnje ne bi smela sama sprejemati svojih standardov, temveč bi morali biti usklajeni z ZDA. To pomeni, da kar koli bi naši znanstveniki ugotovili, ne bi mogli dodatno zaščititi naših ljudi. Trenuten osnutek sporazuma celo kaže na to, da bi partnerji imeli pravico, da podvomijo o nekaterih obstoječih standardih. Verjamem, da ne zato, da bi standarde izboljšali, temveč da bi jim nasprotovali. Trenutni zapis sprejemanja novih regulativ kaže, da bi bilo nekatere skoraj nemogoče sprejeti. To v praksi pomeni, da pomembna področja v prihodnje ne bi bila regulirana," je opozoril Židan.

Dosedanje analize trgovinskega sporazuma z ZDA so pokazale, da Sloveniji ne bi prinašale nobenih koristi. Kmetijski minister pa meni, da bi se lahko pokazala tveganja pri proizvodnji hrane, in sicer piščančjem in govejem mesu ter jajcih.

ZDA ne priznavajo regionalne zaščite
ZDA nasprotujejo tudi regionalni zaščiti prehranskih proizvodov, kar pomeni, da bi po trgovinskem sporazumu imele možnost izvoza hrane in drugih prehranskih proizvodov v EU, ki sicer imajo zaščitena evropska imena, vendar so izdelana v ZDA. Tudi tam recimo izdelujejo kranjske klobase in bi jih lahko, z oznako, da so pač izdelane v ZDA, izvažali v Slovenijo.

"Mi na hrano ne gledamo kot na generike, temveč kot del naše zgodovine in kot našo tako kulinarično, kot turistično prednost. To prednost želimo zaščititi tudi v prostocarinskem sporazumu z ZDA. Tega dogovora za zdaj še ni," dodaja Židan.

Bosta kultura in voda postali plen kapitala?
Podobno kot Židan tudi evropski poslanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes meni, da so ena najspornejših točk prehranski standardi, ki so v EU-ju bistveno višji kot v ZDA. Sprejetje sporazuma TTIP lahko po Šoltesovem mnenju poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji, ki je že tako nizka, in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz.

"Še vedno me zelo skrbi tudi tako imenovani ISDS-mehanizem, ki krepko spodkopava vladavino prava, saj tujim vlagateljem (zgolj in samo njim) daje pravico, da zaobide pravni sistem v državi in tako izpodbija odločitve države. Eden izmed pomembnih razlogov, zakaj sporazuma TTIP ne podpiram, pa je tudi gospodarske narave. Več študij in raziskav kaže, da bo sporazuma imel za Slovenijo v večjem delu negativne posledice, povzročil bi naj padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza ter vplival tudi na izgubo delovnih mest. Naj omenim tudi tu, da se je v zadnjem, 13., krogu pogajanj, ki se je končal ravno prejšnji teden, prav tako pokazalo kar veliko nesoglasij in spornih točk. Kot najspornejši sta bili izpostavljeni področji javnih naročil in storitev, kjer so na udaru nekateri izjemno občutljivi vidiki, kot sta kultura in voda. Vse to lahko postane lahek plen apetitov kapitala, če jih ustrezno ne zavarujemo," pravi Šoltes.

"Mislim, da lahko razkritja Greenpeacea predramijo še tako zagrizene zagovornike sporazuma, saj je jasno, da argumentov, ki bi bili v korist sporazumu, vse bolj zmanjkuje. Prav tako menim, da bi glede na vsa razkritja Evropska komisija morala ponovno po mandat za nadaljevanje pogajanj v Evropski parlament, in upam, da bi bil tokrat izid glasovanja drugačen, kot je bil lani," še dodaja.

Kmetje za ohranitev visokih standardov
Na Kmetijsko gospodarski zbornici (KGZS) stališča do najnovejših razkritij pogajalskih stališč (še) nimajo. Kot pravijo, glede sporazuma sodelujejo z nevladno okoljsko organizacijo Umanotera, ki že vrsto let opozarja na škodljivosti tajnih meddržavnih trgovinskih sporazumov. Upravni odbor KGZS pa je lani sprejel stališče, "da v postopku sklepanja trgovinskega sporazuma med EU-jem in Združenimi državami Amerike (TTIP) prednosti trgovinskega sporazuma ne smejo iti na račun kmetijske pridelave in visokih standardov na tem področju ter od vseh, ki imajo vpliv pri sklepanju sporazuma, pričakujejo, da zaščitijo tako pridelovalce kot potrošnike hrane."

Razkritje dokumentov krepi položaj EU-ja?
"Poganja prehajajo v sklepno fazo in na mizi bodo najzahtevnejša vprašanja. V tem smislu odpiranje tem, kot so standardi na področju zdravja, zaščite potrošnikov, ni nobeno presečenje. Vnaprej se je vedelo, da so to najzahtevnejša vprašanja. Tudi objava stališč razmeroma hitro za tem, ko so bila predstavljena v procesu pogajanj, ni presenečenje, ker najverjetneje skuša evropska stran na ta način okrepiti svoj položaj. Transparentnost povečuje pritiske predvsem tistih, ki bodo na slabšem zaradi sporazuma. Tako se lahko druga pogajalska stran prisili, da sprejeme manjši izkupiček v pogajanjih," je za Radio Slovenija povedal mednarodni politolog Marko Lovec.

ZDA na pogajanjih pri sporazumu TTIP pogojujejo večji dostop za evropske industrijske izdelke z večjim dostopom ameriških kmetijskih pridelkov na evropski trg. Stališča EU-ja in ZDA, ki so bila objavljena, po njegovem mnenju krepijo pritisk, da v Evropi ne bi bilo nižanja standardov.

"EU izkorišča demokratični pritisk, neke zahteve, ki nastajajo znotraj evropske javnosti, zato da omeji potencialne zahteve Američanov," pravi. Z objavo pogajalskih stališč pa je tudi lažje prepričati evropsko in ameriško javnost, naj privolita v manjše zahteve, kot če bi sporazum razkrili po koncu poganjanj. "Zdaj pa je mogoče med pogajalskim procesom nekatere zadeve umakniti ali omiliti."

ZDA so po Lovčevem mnenju že precej popustile pri mehanizmu za zaščito investitorjev (mehanizem ISDS). "Objavljeni dokumenti TTIP-a namreč ne govorijo o zunanjem mehanizmu, postavljenemu od zasebnih interesov, ki je neodvisen od demokratično izvoljenih političnih odločevalcev. Zdaj že govorijo o nekem notranjem mehanizmu, ki bi zahteval preverjanje učinkov dodatnih ukrepov, dodatne zakonodaje za ameriške izvoznike in njihovo vključevanje v proces," še poudarja Lovec in dodaja, da so blizu konsenza tudi glede vprašanja tveganj in njihovega znanstvenega preverjanja.

Zdaj naj bi se ti pogovori locirali v okviru mednarodne kmetijske organizacije FAO, ki deluje pod okriljem ZN-a. "Ameriška stran je že dosti omilila svoja začetna stališča. Zdaj se najbrž rišejo obrisi, kje bi lahko bil dogovor v okviru standardov na področjih kmetijstva in prehrane," še dodaja Lovec.