Dokument, ki ga je sprejela komisija, je razdeljen na tri dele, v njem pa je cilje za oživitev lizbonske strategije skrčila v ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest skupaj z akcijskimi programi in boljšo koordinacijo.

Oba glavna cilja strategije naj bi dosegli s povečanjem privlačnosti Evrope za vlaganja in delo, spodbujanjem znanja in inovacij kot motorja evropske rasti ter
oblikovanjem takšnih politik, ki bodo bolj prijazne do podjetij in bodo omogočale ustvarjanje več in boljših delovnih mest.

Namesto ciljnega leta 2010, do katerega naj bi EU postal najbolj konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, so predlagali triletni koordinacijski cikel, z začetkom v letu 2005 in s prvim strateškim poročilom leta 2008.

Strategija vodi Evropo tja, kamor želi
Evropski komisar Janez Potočnik meni, da poenostavljeno poročanje z jasno postavljenimi cilji Evropo vodi tja, kamor želi. Za oživitev lizbonske strategije Evropa rabi partnerstvo na evropski, nacionalni in regionalni ravni, cilje pa bo lahko dosegla le z večjim vlaganjem v znanje in inovacije.

Za sodelovanje pri oživljanju konkurenčnosti naj bi države imenovale tudi nacionalne predstavnike za lizbonsko strategijo.

Vlada podpira izvajanje lizbonske strategije
Služba vlade za evropske zadeve meni, da ostaja izvajanje lizbonske strategije ena od ključnih prioritet vlade na področjih evropskih zadev in notranjega razvoja države. Služba podpira dokument, ki ga je sprejela Evropska komisija, saj bo po njenem mnenju dal nov zagon izvajanju lizbonskih ciljev. Zanje bi morali v prihodnji finančni perspektivi tudi zagotoviti dovolj sredstev.

ZSSS nezaupljiv do reforme lizbonske strategije
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je izrazil nezaupanje do predloga reforme lizbonske strategije, saj naj bi Evropska komisija podrobne ukrepe na področju socialnih politik predstavila šele prihodnji teden. Semolič ocenjuje, da je popravek narejen predvsem na škodo okoljevarstvenih elementov in socialnih pravic.

Po njegovih besedah so za počasno gospodarsko rast krivi ustvarjalci makroekonomskih politik, Evropska centralna banka in nacionalni finančni ministri, ker se jim ni uspelo pravočasno in prožno odzvati na upočasnitev gospodarske rasti med negativnimi gospodarskimi šoki.

Šušteršič: Ni pomemben datum, ampak smer
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič meni, da je glede na dozdajšnje rezultate lizbonske strategije predlog njene reforme logičen. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da se v okviru predlogov, kako pospeševati rast in zaposlovanje, zelo veliko govori o vlogi znanja, izobraževanja in znanosti ter ustvarjanju boljših in kakovostnejših delovnih mest.

O izbrisu ciljnega datuma lizbonske strategije pa je Šušteršič dejal, da ta ni več tako pomemben, pomembna je smer, v katero moramo iti.