Evropska komisja je register odprla junija, v njem pa od lobističnih podjetij zahteva, da poleg svojih ciljev razkrijejo še, za koga delajo in koliko jim njihove stranke plačajo, ter se zavežejo h kodeksu ravnanja lobistov. Kodeks - komisija ga je sprejela maja - podjetjem in skupinam, ki vplivajo na sprejemanje odločitev in politik v EU-ju, predpisuje sedem pravil obnašanja. Lobisti naj bi nedvoumno razkrili, katere organizacije in interese zastopajo, informacije naj bi bile popolne, nepristranske in nezavajajoče, pridobivali naj bi jih na pošten način. Osebja evropskih ustanov naj ne bi silili v kršitve pravil in izdajanje zaupnih podatkov.

Do zdaj prijavljen le majhen delež lobistov
Do začetka septembra se je prostovoljnemu registru pridružilo le 300 skupin od okoli 15.000 do 20.000 lobistov, ki svoj kruh služijo v Bruslju. Po srečanju združenja Epacea, ki predstavlja največja podjetja za odnose z javnostjmi, naj bi se v nekaj tednih število registriranih podjetij močno povečalo, je sporočil predsednik Epacea Jose Lalloum. Vpogled v register bi lahko razkril, koliko npr. ruski Gazprom plačuje za posredovanje v svojem imenu v Bruslju ali če je ukrajinska vlada najela posvetovalno podjetje, ki pomaga njenim diplomatom.

Pomanjkljivosti registra
Organizacije, ki si prizadevajo za večjo preglednost političnega odločanja v EU-ju, se pritožujejo nad prostovoljno naravo registra, saj imajo številna podjetja javne in tajne sezname strank. Poleg tega register od lobističnih podjetij zahteva le, da razkrijejo zgolj finančne podatke svojih bruseljskih pisarn, ne pa tudi pisarn v drugih mestih, čeprav tudi iz teh potekajo lobistične dejavnosti, ki vplivajo na oblikovanje politik v Bruslju.

T. V,