Slovenski zunanji minister se je v Bruslju udeležil več srečanj. Foto: MMC RTV SLO
Slovenski zunanji minister se je v Bruslju udeležil več srečanj. Foto: MMC RTV SLO
O meji na morju in na kopnem naj bi odločali ločeno. Foto: MMC RTV SLO
Olli Rehn
Rehn je novinarjem povedal, da je velikonočne praznike preživel ob preučevanju zemljevidov in mednarodnega prava v povezavi z vprašanjem meje med Slovenijo in Hrvaško. Foto: EPA
Nov Rehnov predlog za mejo

Olli Rehn je svoj novi predlog predstavil v Bruslju na srečanjih s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in z njegovim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem. Po srečanjih z ministroma se je Rehn sešel tudi s predsedujočim triom EU-ja, ki ga sestavljajo Francija, Češka in Švedska, ter jih seznanil s pogovori, nato pa se je trio srečal še z obema ministroma.

Predsedujoči trio je obe državi pozval, naj bosta čim bolj konstruktivni, da bi bilo tako mogoče čim prej doseči dogovor. Trio je podprl tudi najnovejši predlog Evropske komisije, medtem ko naj bi bil dogovor med državama po nekaterih neuradnih navedbah zelo blizu.

Rehnov predlog podoben, z rahlimi spremembami
Okostje novega Rehnovega predloga naj bi ostalo enako, kot je bil prvotni predlog komisarja, upošteval pa naj bi tudi zahteve obeh strani, ki sta jih pripravili v odgovorih na prvotni predlog. O kopenski meji naj bi odločalo pet arbitrov, po enega naj bi imenovali Slovenija in Hrvaška, druge pa naj bi državi določili skupaj. Če dogovora ne bi bilo, bi druge tri arbitre določilo Meddržavno sodišče v Haagu.

O koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem naj bi odločali v skladu z mednarodnim pravom, upoštevali pa naj bi tudi načelo pravičnosti in dobre sosedske odnose.

V Bruslju pričakujejo, da bosta Ljubljana in Zagreb na novo Rehnovo ponudbo odgovorila hitro. Če bosta državi ponudbo sprejeli, jo bosta podpisali in se s tem zavezali, da jo bosta čim prej ratificirala oba parlamenta. Ratifikacija bo pogoj za deblokado pogajanj Hrvaške z Unijo, obe strani pa naj bi se zavezali, da bosta odločitve posrednikov spoštovali.

Slovenija skopo, Hrvaška optimistično
V odzivu na nov predlog slovenski zunanji minister Žbogar ni dajal izjav, ministrstvo je sporočilo le, da bo naša država nov, dopolnjen kompromisni predlog Rehna podrobno preučila in svoje stališče sprejela po razpravi na vladi in v državnem zboru.

Zgovornejši je bil hrvaški minister Jandroković, ki je optimistično dejal, da je nov predlog dobra osnova, ki v veliki meri upošteva že znana hrvaška stališča, kar pomeni ločitev pogajanj od dvostranskih vprašanj, deblokado pogajanj in reševanje vprašanja meje v okviru mednarodnega prava pred mednarodnim pravosodnim telesom. Ob tem je še dejal, da obstajajo še nekateri elementi, o katerih morajo na Hrvaškem opraviti politična posvetovanja.

Vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert je povedal, da bodo reforme, ki jih mora Zagreb še izvesti na svoji poti v Evropsko unijo, najverjetneje bolj upočasnile približevanje Hrvaške povezavi kot spor pri meji s Slovenijo. Degert je izpostavil predvsem reforme pravosodja, ladjedelništva in kmetijstva.

Konference v petek po vsej verjetnosti ne bo
Veliko vprašanje srečanj je bilo tudi, ali bo v petek potekala pogajalska konferenca s Hrvaško, kjer bi moral Zagreb zapreti nekaj pogajalskih poglavij, ali ne. Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Meta Dragolič je povedala, da bodo o konferenci v četrtek odločali veleposlaniki držav članic, a da v Bruslju pričakujejo, da nadaljevanja pristopnih pogajanj v petek ne bo. O slovensko-hrvaškem sporu naj bi na zasedanju v ponedeljek razpravljali tudi zunanji ministri držav članic Unije.

Srečanje za srečanjem, a brez uspeha
Glavna ovira pri napredku Hrvaške v pogajanjih z EU-jem je zahteva Slovenije, naj Hrvaška iz dokumentov v pogajanjih z EU-jem umakne elemente, ki bi kakor koli prejudicirali mejo. Rehn je najprej zagovarjal stališče, da gre za dvostransko vprašanje, pozneje, po decembrskem srečanju, pa je predlagal evropsko posredovanje, ki naj bi ga vodil nobelovec Martti Ahtisaari. Od takrat so se komisar in ministra srečali na štirih srečanjih in se skušali dogovoriti o pogojih ter izvedbi posredovanja, a do zdaj preboja ni bilo.

Peto srečanje je bilo celo odpovedano, ker Hrvaška ni pravočasno poslala odgovora na Rehnov zadnji kompromisni predlog. Njegova vsebina uradno ni bila znana, a so v javnost vseeno pricurljale nekatere podrobnosti, in sicer, da naj bi šlo za ad hoc arbitražo ob upoštevanju načela pravičnosti in stanja z dne, 25. junija 1991. Arbitrov naj bi bilo pet, pri čemer naj bi Evropska komisija predlagala vodjo, ki bo izbral dva pomočnika, po enega arbitra pa bi izbrala Ljubljana in Zagreb. Na predlog se je Hrvaška odzvala šele v ponedeljek, ko je Jandroković Rehnu osebno odnesel odgovor, v katerem je predstavil že znana hrvaška stališča.

K. T./G. V./B. T.

Nov Rehnov predlog za mejo