Lanska tragedija pri Lampedusi je razkrila vse pomanjkljivosti evropske politike upravljanja migracij. Foto: EPA
Lanska tragedija pri Lampedusi je razkrila vse pomanjkljivosti evropske politike upravljanja migracij. Foto: EPA
Bruselj
Na dan marčevskega zasedanja Evropskega sveta je Amnesty International v Bruslju organiziral protest. S štirimi tonami peska so aktivisti in podporniki ustvarili plažo ter evropske voditelje pozvali, naj končajo obžalovanja vredne politike in prakse držav članic na področju migracij in azila. Foto: EPA

Marca je Svet za pravosodje in notranje zadeve Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko agencijo za zunanje meje (Frontex) in Evropski azilni podporni urad pozval, naj še naprej spremljajo razmere in Svet obveščajo o novih premikih in smernicah na področju varnosti zunanjih meja in migracij.

Evropska komisarka Cecilia Malström je prisotne seznanila z novimi dejavnostmi: "Začeli smo izvajati program, namenjen utrditvi azilskega sistema v Jordaniji, Maroku in Tuniziji. Pomagamo državam članicam Evropske unije, ki so izpostavljene velikemu migracijskemu pritisku. V Italiji, Španiji in Grčiji krepimo sodelovanje s Frontexom. Hkrati opažamo, da je vedno več držav pripravljenih sprejeti begunce iz Sirije, česar bi si želeli tudi od drugih držav."

Ministri Evropske unije so takrat sklenili, da bo ena prednostnih nalog sodelovanje s partnerskimi državami zunaj Unije, da se prepreči, da bi se migranti podali na nevarno pot proti EU-ju.

AI: Evropo bolj skrbi nadzor kot dejanska pomoč ljudem
Temu pa so se uprli pri nevladni mednarodni organizaciji Amnesty International. Nicolas Beger, direktor pisarne Amnesty International za evropske institucije, je dejal: "Evropska unija se močno trudi poostriti mejni nadzor, namesto da bi se posvetili dejanskemu sodelovanju in reševanju ljudi. Ljudje bodo še naprej bežali pred vojno in grozovitimi razmerami, ne glede na to, kako nevarna je pot. Tistim, ki se podajo na to pot po morju, moramo pomagati, zlasti pri zagotavljanju njihovih osnovnih potreb in spoštovanju njihovih človekovih pravic."

Tudi zato Amnesty International ne vidi rešitve v vzpostavitvi sistema za nadzor zunanjih meja Eurosur, ki je začel veljati decembra lani. Slovenija je med državami, ki so se sistemu pridružile med prvimi.

O množičnem prihodu migrantov so konec marca znova poročali tudi iz španske enklave Melilla. Čez žičnato ograjo se je uspelo prebiti 500 ljudi. Italija, ki velja za glavno tranzitno državo, je iz Sredozemskega morja samo minulo sredo rešila kar 3.000 migrantov. Proti Italiji največ čolnov s priseljenci izpluje iz Libije.

Na dan marčevskega zasedanja Evropskega sveta je Amnesty International v Bruslju organiziral protest. S štirimi tonami peska so aktivisti in podporniki ustvarili plažo ter evropske voditelje pozvali, naj končajo obžalovanja vredne politike in prakse držav članic na področju migracij in azila.

"Pogrešamo usklajen odziv EU-ja"
Koordinatorka kampanje Carmen Dupont je povedala, da kljub nasprotovanju strogi politiki mejnega nadzora v državah članicah Evropske unije niso spregledali truda Italije, ki je najbolj izpostavljena dramatičnemu navalu priseljencev iz držav Severne Afrike: "Zagotovo priznavamo prizadevanja Italije, ki je okrepila reševanje teh ljudi, zlasti po tragediji pri Lampedusi. To je nekaj, kar je treba pozdraviti. Kar pogrešamo je usklajen odziv Evropske unije. Vse, kar v tem trenutku počne, je to, da skuša za vsako ceno zapreti meje. Politike, ki bi zaščito človekovih pravic in življenja ljudi postavila v ospredje, ni."

Amnesty International je države članice med drugim pozval k zaščiti ljudi pred mejami in k odpravi dvostranskih dogovorov o nadzoru migracij.

V sklopu kampanje za pravice beguncev in migrantov S.O.S. Evropa so izvedli akcijo tudi prostovoljci Amnesty Slovenije. Pred javnost so se postavili na obali, v Piranu in Portorožu.

Vrh EU-Afrika: Reševanje težav od "korenin"
Novo priložnost za izboljšanje migracijske politike je Evropska unija dobila 2. in 3. aprila, na vrhu med Unijo in Afriko. V Bruslju se je sestalo okrog 60 voditeljev z obeh celin, pridružil se jim je tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Tema tokratnega srečanja je bila "Vlaganje v ljudi, blaginjo in mir".

V luči množičnega navala priseljencev, ki je še zmeraj najštevilčnejši na južni meji Unije, torej zlasti v mediteranskih državah članicah, so se evropski in afriški voditelji zavzeli za spremembe v odnosih med celinama, s poudarkom bolj na trgovini kot na pomoči. Zavzeli so se za skupen boj proti trgovini z belim blagom in nezakonitim migracijam. Rešitev vidijo v izboljšanju gospodarskega in socialnega položaja ter varnostnih razmer na črni celini, s čimer bi mlade Afričane prepričali, da jih doma čaka boljša in lepša prihodnost. V skupni izjavi so obljubili, da se bodo reševanja tega lotili pri "koreninah".

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je na vrhu poudaril skupne izzive, ki čakajo tako Evropo kot Afriko. "O gospodarskem sodelovanju sem že govoril, tudi o dogovoru, ki smo ga sklenili z Zahodno Afriko, s katero želimo delati v smeri kontinentalne integracije ob prostem trgovanju. Nov evropski panafriški program v vrednosti 844 milijonov evrov za naslednjih sedem let bo podpora temu procesu. Evropska unija si želi vložiti tudi 30 milijard evrov v investicije, vključno v infrastrukturo s sredstvi zasebnih sektorjev," je povedal Van Rompuy.

Vrh v Bruslju se je strinjal, da so razvoj in migracije neločljivo povezani.

Lidija Petković, Radio SI