Hrvaški finančni strokovnjak je pojasnil, da med njim in slovenskim finančnim strokovnjakom Arharjem ni nobenih nesoglasij ter da sta na Bledu novinarjem predstavila svoja mnenja, stališča in predloge. Napovedal je, da se bosta z Arharjem znova sešla čez okoli deset dni.

Pojasnil je, da se njun koncept deli na dva dela - večstranskega in dvostranskega. S prvim sta podprla pobudo hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, da obe državi v pismu skupaj zaprosita Banko za mednarodne poravnave v Baslu za posredovanje pri reševanju spora o LB-ju v skladu s sporazumom o nasledstvu. Ob tem bi se za stike z Baslom angažirala oba strokovnjaka.

V drugem delu sta z Arharjem nakazala nekatere smeri in orise mogoče rešitve, o kateri bo beseda tekla na prihodnjih srečanjih, potem ko bosta oba o tem obvestila svoji vladi in od njiju dobila zeleno luč. Rogić je poudaril, da je Pusićeva omenjeni koncept podprla in ga ocenila kot razumnega in sprejemljivega.

Po njegovih besedah je Slovenija blokirala prvi del koncepta, ker je skupno pismo Baslu pogojevala z umikom pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva Privredni banki Zagreb in Zagrebški banki za tožbe proti LB-ju in NLB-ju zaradi izplačila prenesenih deviznih prihrankov varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice slovenske banke.

Glede mogočih dvostranskih rešitev se Ljubljana po besedah Rogića ni izrekla. Z Arharjem se zdaj dogovarjata za njuno novo, četrto srečanje, ki bo predvidoma prihodnji teden na Hrvaškem, je dodal hrvaški finančni strokovnjak.

Hrvaška zunanja ministrica je prejšnji teden povedala, da sta Arhar in Rogić dosegla zanjo sprejemljiv kompromisni predlog za prenesene devizne prihranke, medtem ko je slovenska stran trdila, da po srečanju na Bledu ni bilo nobenih novih dogovorov.